FOTO in VIDEO: Nostalgija je za anekdote, Avtomobili pa peljejo naprej

Avtomobili so bend, brez katerega bi bila slovenska glasbena scena, predvsem rockovska, precej bolj revna in pravzaprav ne bi bila, kakršna je danes. Od začetkov, ko so v osemdesetih zastavili glasbo v srbohrvaškem jeziku in kmalu osvojili celoten prostor nekdanje Jugoslavije, pa vse do danes jih spremljata kakovost in svojevrsten v trenutku prepoznaven glasbeni slog.

Tisti, ki so odraščali v osemdesetih, zagotovo poznajo pesmi, kot so Ona nosi uniformu in Punce izginjajo v noč ter pozneje verjetno njihov največji hit Sama. Od nekoliko bolj pop obdobja osemdesetih naprej sta Marko in Mirko Vuksanović že ves čas gonilni sili skupine. Njihov glasbeni slog se je dokončno izoblikoval ob boku njunih kolegov Alana Jakina in Lucijana Kodermaca, s katerima sta napisala najlepša leta njihove glasbene kariere, ko so se rodile pesmi, kot so Argentina, Skozi leta, V mrzlih dvoranah, Pot domov, Hvala za pisma, Ljubezen ne stanuje tu, Enakonočje, Gospodar in številne druge.

Bend, ki se je v zadnjih letih krepko pomladil, saj ga sedaj poleg bratov Vuksanović sestavljajo še Boštjan Andrejc - Bushy (kitara), David Šuligoj (baskitara) in David Morgan (bobni), je nedavno izdal novo ploščo Pozna pomlad, ki brez težav nadaljuje tam, kjer so končali leta 2006 z albumom Mesta železniških postaj. Avtomobili so pač bend, ki se v vseh letih ni kaj prida spremenil, saj sami trdijo, da se je spremenil svet in vsi drugi, le oni ne. Z izjemo nekaj kilogramov, osivelih las in kake gube več.

Skupina, ki je nekoč (in še vedno) prepevala V mrzlih dvoranah, je po treh dekadah svojega dela končno "pristala" v ljubljanskem kulturnem hramu. Upravičeno in hkrati prepozno, morda poreče kdo, saj bi si veličina njihovega kova brez dvoma kaj takega zaslužila že pred kakim desetletjem. A Avtomobili pač niso bend, ki bi se gnal v prve vrste, ki bi hotel izstopati za vsako ceno. Izstopa pa brez dvoma s svojo glasbo, ki je konstantno dobra in že od vsega začetka ustvarja kritično maso oboževalcev, ki jih spremljajo, hodijo na njihove koncerte in kupujejo njihove plošče. Podobno kot pri Demolition Group, čeprav je na dlani, da nobena od teh dveh zasedb, ki vsaka po svoje ustvarjata izvrstno godbo, ne živi izključno od glasbe.

Koncept tokratnega koncerta je bil zasnovan po načelu igranja največjih uspešnic, a s popestritvijo gostov. Na odru so se tako zvrstili pevka Severa Gjurin, duo Pliš, Rok Golob (tokrat z violino), Zlatko ter tolkalec Rok Škarabot. Bojazen, da bi gostje "ukradli" šov, je bil odveč, so pa nekoliko razgibali sicer običajno dober nastop tokrat izredno dobro razpoloženega Marka in kompanije. Svoje sta k popolnosti pridala še prostor in akustika dvorane. A priznati je treba, da Avtomobili zvenijo dobro tako v klubu kot na večjih odrih. In seveda tudi v Cankarjevem domu.

Nekoliko zrelejše občinstvo, ki je skoraj napolnilo Linhartovo dvorano, je poskrbelo za res dober in bučen odziv, kar je bil še dodatni plus. Navsezadnje je verodostojno sliko ocene koncerta podal prizor stoječih ovacij na koncu koncerta, ko je skupina uradni del končala z umirjeno skladbo Pozna pomlad z istoimenskega novega albuma. Na oder so prišli še dvakrat, najprej za pesmi Gospodar in V mrzlih dvoranah, ljudje pa so še kar stoje ploskali in skandirali, da so se za konec nenapovedano vrnili še enkrat in občinstvo počastili s še eno pesmijo.

Glasbena bera Avtomobilov je bogata, raznovrstna in specifično njihova. In kdor se pusti zapeljati tem preverjeno dobro utečenim "mašinam", bo najbrž težko izstopil, saj ko njihova glasba zleze pod kožo, se je težko otresemo. In kdo bi si to sploh želel? Avtomobili so kot staro vino, starejši so, boljši so. Veliki koncert v prestolnici jih je tako (končno) postavil na piedestal velikih slovenskih skupin, ki so se na tem prizorišču do zdaj že zvrstile. Avtomobili so si to več kot zaslužili, obenem pa grejo strumno naprej. Četudi s "pozno pomladjo", a iskreno in s srcem.