Če je bila muza Davida Lyncha v času njegove serije Twin Peaks Julee Cruise, ki je zapela z angelskim glasom, pozneje, v času Modrega žameta Isabella Rossellini, potem je v novem tisočletju čas za Chrysto Bell. Teksašanka z evropskimi koreninami je relativno nov obraz, čeprav je res, da ji je Lynch dal že leta 2006 priložnost in jo uvrstil na soundtrack svojega filma Notranje zadeve, v katerem je zapela eno od pesmi.
Čeprav je proti koncu prejšnjega tisočletja sodelovala v swing jazz zasedbi 8½ Souvenirs, ji to ni prineslo kakšne večje prepoznavnosti in slave. Šele ko je spoznala Davida Lyncha, katerega velika oboževalka je, so se začele stvari obračati njej v prid. Lynch, ki ima tudi v glasbi povsem "svoja ušesa", je Bellovi pomagal napisati pesmi za prvi album This Train, ki je izšel konec lanskega leta pri založbi La Rose Noire. Njena glasba je tako povsem "lynchevska", skratka skrivnostna, eterična, fatalno lepa, zapeljiva, čutna, predvsem pa čarobno privlačna.
In tak je tudi lik Chryste Bell, ki je na začetku tretje sezone Kina Šiška tokrat stopila na mali oder, kjer sta fatalnost in poza seksi dive prišli še posebej dobro do izraza. Sprva odeta v zlati "top" z bleščicami, golih ramen in zapeljivega dekolteja se je njen navidez nežni vokal sprehodil čez pesmi s prvenca This Train, slišali pa smo lahko tudi njeno priredbo Be Bop A-Lula iz Divjih v srcu in Beckovo pesem Black Tambourine iz Notranjih zadev. Nato je smuknila v črno oprijeto oblekico, ves čas pa je nosila rdeče lakaste čevlje z "nevarno" visoko peto.
Da se je večer začel povsem v stilu, so poskrbeli odlomki iz najbolj znanih Lynchevih filmov, od Eraserheada, prek Človeka slona in vse do Divjih v srcu, Izgubljene ceste in še česa. Tako ultimativno posvetilo lahko pride samo od nekoga, ki zares ceni in obožuje Lyncha. Chrysta zatrjuje, da med njima obstaja posebne vrste kemija in energija. In res so mično pevko, ki na odru kar sije od karizme, po koncertu pa je prijazno podpisovala plošče in klepetala z oboževalci, vibracije, ki jih je ustvarjala s svojimi tremi muzikanti, dobesedno potegnile vase, da smo jo mestoma lahko opazovali, kako jo nosi glasba.
Dejstvo pa je bilo tudi, da so tisti, ki so bili bližje odru, lahko skrajno uživali tudi v vizualnem smislu. Za kar so bili ljudje v ozadju najbrž prikrajšani. Dekle je čudež hipnotične lepote in impresivnega glasu, dejstvo, da je šla skozi šolo Davida Lyncha, pa jo postavlja na posebno mesto. Tako v smislu glasbene kot tudi vizualne estetike. Ali bo njena privlačnost nekoč, ko morda ne bo več nosila Lynchevega podpisa, sprhnela, pa bomo videli.
Več o Chrysti Bell in kaj nam je povedala o sodelovanju z Lynchem, pa kmalu v intervjuju, ki smo ga naredili po njenem premiernem ljubljanskem nastopu!
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.