Kot govori zgodovina, si je Noctiferia prvič z In Flames delila oder leta 2009 v Zagrebu, sedaj pa švedske prvake melodičnega metala spremlja na 20 koncertih po Evropi. Za Noctiferio, ki ima za seboj štiri albume, zadnjega Death Culture je izdala lansko leto, je to največja (in tudi najboljša) turneja do zdaj.
Pred tem so že igrali z bendi, kot so Cannibal Corpse, Rotting Christ, Deicide, Dark Funeral, Marduk in drugi, a so rekdo kdaj naleteli na tako dober odziv in igrali pred toliko ljudmi kot na tokratni turneji z In Flames.
Zanimivo je, da je Noctiferio mnogi domači oboževalci zelo cenijo, spet drugi pa so v komentiranju njihovega početja in glasbe precej "po slovensko nevoščljivi". Zasedba je pod taktirko Petra Tägtgrena (Hypocrisy, Pain), producenta black metalcev, kot so Dimmu Borgir in Immortal, namreč dosegla vrhunski nivo. Noctiferia se sedaj zelo uspešno promovira po Evropi, kjer jih občinstvo dobro pozna, predvsem v Španiji, pa tudi v nam sosednjih državah, kot sta Italija in Avstrija. Pred njimi je sedaj še nekaj držav Vzhodne Evrope, saj bodo dvorane polnili še v Bolgariji, Romuniji, na Slovaškem, Češkem in Poljskem. Že dolgo nobeden domač metal bend ni imel toliko podpore na koncertu kot tokrat Noctiferia. Kar je čisto prav, saj si to konec koncev zasluži tako za vztrajanje na sceni kot tudi zaradi nenehnega dvigovanja kvalitete same glasbe. Njihovi ekipi gredo torej vse pohvale, saj si navaden človek najbrž težko predstavlja, koliko dobre volje, časa, denarja, živcev in še česa je bilo v vse skupaj vloženo. Več o Noctiferii pa v intervjuju z basistom Urošem Lipovcem!
Za In Flames mnogi "orto" feni trdijo, da se je "prodala" kmalu po ploščah Colony (1999) in Clayman (2000). Sami se menda ne vznemirjajo kaj dosti, čeprav drži, da se je njihov zvok nekoliko zmehčal v zadnjih desetih letih in je morda tudi po zaslugi modernih snemalnih tehnik nekoliko manj robat in sproduciran drugače, kot bi lahko bil.
Njihov najnovejši album Sounds Of A Playground Fading nekako vodi estetika, ki jo brez težav pogoltne, prežveči in na TV-zaslone servira kak MTV in druge komercialne postaje. Prvi videospot s plošče za pesem Deliver Us pa bi brez težav postavili ob bok Katy Perry in njeni videostvaritvi za Firework. Oba videospota namreč krepko zaznamujejo ognjemeti in rakete. V primeru In Flames se zdi, kot da želijo podreti metalske klišeje, čeprav po drugi strani velja, da so veliko kolo (vrtiljak) dobili na posodo od mesta Göteburg, ki jih ima očitno za največje turistične promotorje drugega največjega švedskega mesta.
In Flames so novi album naredili brez kitarista in ustanovnega člana Jesperja Strömblada, ki je izstopil zaradi težav z alkoholom. V Sloveniji še zdaleč niso novinci, saj smo jih lahko že nekajkrat videli in slišali, nazadnje marca 2009, leto poprej pa na Metalcampu v Tolminu. Njihov tokratni nastop je bil korekten in nekoliko manj zdolgočasen kot pred dvema letoma in pol, čeprav je dejstvo, da jih je slovensko metal občinstvo v Kinu Šiška sprejelo s precejšnjim odobravanjem, kot se za zvezde njihovega kova tudi spodobi. Pevec Anders Friden si je postrigel svoje "dreadlockse" in sedaj na odru nosi kapo, njegova dolga brada pa se bo morda solidno obnesla, če se bo treba konec leta preobleči v božička. Glas nekako ostaja, čeprav na odru brez svoje "čupe" ne deluje več tako karizmatično in agresivno.
Njihov prerez pesmi se je raztezal od novega albuma pa do "zlatih časov", po katerih se jih večina še zelo dobro spominja. Ali so to še vedno tisti In Flames, kot so bili nekoč, pa bi se dalo razpravljati. Ena stvar je že, da so sedaj brez Strömblada, za kar sami trdijo, da niti ni take razlike in da njihov zvok posledično ni prav nič trpel. Ali gre za napredek ali nazadovanje, ostaja stvar interpretacije. Bend je v dvajsetih letih nenehno napredoval in osvajal tako klube kot tudi festivale in stadione. V katero smer pa gre njihova karavana, bo pokazal čas. S tako zvesto publiko jih ne bi smelo skrbeti. Okusi pa so, kot ponavadi, različni.
Tokrat je bilo, predvsem pri In Flames, v Šiški pogrešati predvsem konkreten "šus", ki ga ob tako nastavljenem ozvočenju pač ni bilo čutiti. V bistvu jo je z zvokom bolje odnesla Noctiferia, ki je morda tudi zaradi prednosti domačega terena praktično bolj prepričala kot zvezde večera.
Več o In Flames pa s kitaristom Niclasom Engelinom, ki se je po kratki eskapadi v bendu konec devetdesetih spet vrnil in februarja letos postal uradna zamenjava za Strömblada.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.