Glasba

FOTO in VIDEO: Gal Gjurin hram kulture spremenil v klub in naredil pravi žur!

Ljubljana, 16. 04. 2013 10.24 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
11

Vsestranski glasbenik in skladatelj Gal Gjurin je s simfoničnim orkestrom Cantabile in gosti na povsem drugačen način predstavil uspešnice in svojo novo dvojno ploščo Duša in telo. Priče smo bili izjemno unikatnemu in pestremu glasbenemu večeru.

Od napovedanih dveh ur programa je Gal Gjurin, multiinštrumentalist, pisec besedil, glasbe, producent in aranžer, tokrat s simfoničnim orkestrom Cantabile in gosti zajadral v slabe tri ure prav posebnega glasbenega večera. Skoraj 70-članski orkester pod taktirko dirigenta Marjana Grdadolnika je predstavil nabor skladb z novega, dvojnega Gjurinovega albuma Duša in telo ter seveda številne uspešnice iz njegove vedno bolj bogate glasbene skrinje.

"Gre za logično nadaljevanje moje poti, saj zadnje čase pišem veliko orkestralne glasbe. V štirih mesecih neprestanega pisanja sem napisal okoli 1400 strani not. Gallusovo dvorano pa mi je uspelo spremenil v klub. Kar mi je sedaj že parkrat uspelo. A bil je pravi žur," nam je po uspešnem koncertu v lepo zapolnjeni Gallusovi dvorani zaupal Gal.

Od napovedanih dobrih dveh ur, smo na koncu dobili skoraj triurno glasbeno poslastico.
Od napovedanih dobrih dveh ur, smo na koncu dobili skoraj triurno glasbeno poslastico. FOTO: Miro Majcen

Kot gostje so se Gjurinu na odru pridružili sestra Severa, ki je najprej zapela Kadar sva sama še iz časov zasedbe Olivija, pevka Nina Pušlar, predstavila se je tudi mlada skupina Čedahuči, ki jo vodi Blaž Učakar in je z Galom ravnokar končala snemanje prvenca, ter islandski glasbenik Sigurdur Gudmundsson. Premierno so izvedli tudi Gjurinov Koncert za pikolo trobento in orkester, kot solist pa se je predstavil trobentač Domen Gracej.

Koncept koncerta je bil tako obraten od sicer poznanega združevanja simfonične glasbe s popularno, kjer je bila v ospredju skupina. "Jaz sem stvar obrnil. Benda ni in je pravzaprav samo orkester, fantje iz moje skupine pa nastopajo samo kot gostje, kot solisti," je nedavno pojasnil Gal. Dvojni album sicer sprva ni bil načrtovan kot dvojni, a se je nabralo dvakrat po enajst pesmi, ki jih je Gal uvrstil na dva ploščka, ki sta kot preplet dveh entitet, nežnejše duše in malce tršega telesa.

Tokrat je bil nedvomno glavni orkester, ki je simfonično preoblekel Galove pesmi.
Tokrat je bil nedvomno glavni orkester, ki je simfonično preoblekel Galove pesmi. FOTO: Miro Majcen

Pravzaprav je šel tokratni koncert ravno toliko "na roko" oz. v ušesa vsem lastnikom kart za kakšen klasični abonma Cankarjevega doma, kot tudi vsem, ki jim je blizu Gjurinova popularna godba. Gal je, kot rečeno, dolgo ustvarjal in rezultat je bil nenavadna mešanica orkestra, ki je bil tokrat v prvem planu, ter njegovih simpatičnih viž, kar je še posebej dobro izzvenelo ob stalnih aranžmajskih glasbenih inovacijah in prepletom klasičnega in modernega.

Severa je zapela pet pesmi, poskočna Spet doma nas je spomnila na popularne Mumford & Sons, ki jim očitno rad prisluhne tudi Gal, Nina Pušlar je poskrbela za izjemno zlitje svojega glasu z zvezdo večera in seveda izdatno mero seksapila, pesem Dva, ki ležita je kot slovenski People Get Ready, slišali smo lahko venček domačih viž, ki bi lahko bile dobra podlaga za kakšen film o Kekcu ali pač filmu Františka Čapa, da izletov v klasiko niti ne gre omenjati. Kot bi želel povedati, glejte, kaj vse znam. In pri Gjurinu se res človeku zazdi, kot da je z svojim glasbenim znanjem in vsestranskostjo prevelik za Slovenijo. Kot da samo še čaka, da ga kdo najame ali da dobi ponudbo iz Hollywooda oz. kakšnega orkestra ali opere na svetovni ravni. Četudi smo imeli na momente občutek, da poslušamo več druge kot pa njega, sam je namreč ob orkestralni izvedbi instrumentalnih del ponosno stal ob strani, prekrižanih rok, se kimajoče muzal in užival ob izvedbi svojih glasbenih stvaritev, se je na koncu vse prav lepo zaokrožilo.

Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile - 11
Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile - 11 FOTO: Miro Majcen

Po islandskem izletu Sigurdura Gudmundssona, ki je zapel v svojem jeziku ob akustični kitari, smo doživeli še izlet v južne ritme, sicer podobne španskim, ob katerih je občinstvo (po skoraj treh urah koncerta) tako navdušeno ploskalo kot publika ob vsakoletnem novoletnem koncertu dunajskih simfonikov, ko pride na koncu na vrsto Radetzky marš. Ali pa recimo domislica, ko je na oder prišel Galov prijatelj in ob zvokih orkestra in v ritmu tipkal na pisalni stroj. Na misel je prišel Chaplinov Veliki diktator, ko je slavni Charlie goste bril ob zvokih Brahmsovega Madžarskega plesa št. 5.

"Drugačen. Neobičajen. Poln idej, presenečenj, kot celota pa se je vse lepo izteklo. Tudi orkester se je zelo potrudil in so igrali z dušo in srcem. Ne vem, kako je Gal zdržal, sem se kar bala zanj," je pojasnila legendarna Elza Budau.

Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile - 13
Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile - 13 FOTO: Miro Majcen

A Gal seveda je zdržal. In hkrati predstavil, česa je v glasbenem smislu zmožen. Kot da bi res samo še čakal na klic iz tujine, s čimer bi se Sloveniji po svoje naredila škoda, saj bi ostali brez enega največjih glasbenih talentov mlajše generacije, ki je na vrhuncu svojih kreativnih moči. Če si česa podobnega želi tudi sam, je seveda drugo vprašanje, zagotovo pa mu kakšen podoben izziv ne bi smel predstavljati hudih težav ...

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jaka Planinc
16. 04. 2013 19.16
-1
Za Slovence je vse dobro,tudi nimajo pravega posluha. Vsak sam si zbira kaj mu je všeč. STO LJUDI, STO ČUDI.
mijavci
16. 04. 2013 17.42
-3
Še en kvazi umetnik ki se mu ne da u službo hodit, upam da se bo država kmalu znebila teh priveskov,pa ni samo on jih je še cel kup.
aquauris
16. 04. 2013 15.19
+3
Kako je pa ta človek zatežen... Ne vem, mogoče je problem v mojih ušesih...
Foen
16. 04. 2013 14.27
+2
očitno imamo vsi na forumu sorodno mnenje o tej temi. srhljivo.
Foen
16. 04. 2013 14.28
+0
krvaudokolen
16. 04. 2013 13.28
+2
jest se sprašujem kakšne "veze","strice", ma ta Gjurin da se tko fura?
mishka2
16. 04. 2013 14.25
-4
mishka2
16. 04. 2013 11.53
+3
Koncert je bil, milo rečeno, izguba časa, ki se je na vsake toliko spremenila v kaj znosnega, ko je glavni akter zapustil oder. Žal ga je bilo mogoče še vedno videti ob odru, kako na ves glas odpira usta in se pači. Dobro se je znašel v vlogi odnašalca odvečnih rekvizitov z odra, manj dobro pa z maestrom, ki si ga je drznil ne le grobo prekiniti, temveč tudi zbadati v trebuh. Da ga oder ne mara, je več kot jasno. Kako naj ga, s svojo neotesano pojavo, praskanjem po glavi, zevanjem v prazno, neumnim režanjem in afnanjem s kitaro v roki. Svojevrsten posladek je bil bend njegovega oblikovalca CD-jev (sicer arhitekta, da ne bo pomote), z verzom, ki se konča "bolečini daje ton". Kitarista na desni, stlačenega v srajco, ko je bil še postaven fant, še dolgo ne bom pozabila, najbolj mi je bil všeč, ko si je na tla položil švinglc (potem ko mu je uspelo uloviti padajočo kitaro). Ali je v refrenu "tisočkrat" ali "dostikrat" ali kaj pač že, to se bosta s Severo še že uskladila, ni problema, publika bo prebavila, tako kot vse mehke noči s črnimi vrani. Pa tudi balalajke Sigurdura Gudmundssona, ki jih je z veselim brenkanjem pospremil sam (nesojeni) lastnik odra. Kaj pol, če se je malo zmotil na začetku, bo drugič boljše. Na koncu je zmanjkalo še Od Vardara pa do Triglava, da bi zaokrožil svoj mehki glasbeni cikel. Simfoniki so z drugega sveta, vsako srečanje z ostalimi izvajalci na tem odru je zgolj splet nesrečnih okoliščin.
Babulo
16. 04. 2013 12.34
-1
Hahahaha, zelo lepo napisano! Koliko sem lahko razbral...si bila na koncertu...svaka čast!!! Jaz nebi zmogel. Tega narejenega tipa, kvazi glasbenika, ne prebavim niti na TV...kaj šele v živo! Še enkrat...phahahahahah :)
mishka2
16. 04. 2013 12.42
-1
Kaj nisi prej rekel, kaka napaka. Ta povzetek je samo trohica te nesrečne godlje. Duše pa tu ni bilo, sicer simfonikov, ki so svoj del odgarali pošteno, vestno in strokovno, ne bi mogli prodati in osramotiti na tako poceni način.
Babulo
16. 04. 2013 13.37
+2
Če bi lahko, bi posvaril čisto vsakega zemljana :)