Presenetljivo polna katedrala Kina Šiške je pričala o tem, da je med Slovenci veliko ljubiteljev post-rocka, kar je bilo moč zaznati tudi med nepremičnimi obrazi umetniško prosvetljene publike, ki je prišla poslušat "trk dveh božanstev instrumentalnega rocka". Prvi so bili na vrsti Dirty Three, avstralska zasedba, ki obstaja 20 let, z Warrenom Ellisom, sicer prvo brado skupine Grinderman, kjer igra ob Nicku Caveu, trio pa ostaja njegova zasebna sfera.
Ellis, ki je večino nastopa obrnjen s hrbtom proti občinstvu, skratka ji kaže hrbet, je znan po svojih instumentalnih vragolijah, trganju strun na violinskem loku, nekontroliranih krikih in neobičajnem gestikuliranju. Pri ustvarjanju neobičajnega novodobnega zvočnega zidu mu pomagata še kitarist Mick Turner in bobnar Jim White. Ellis ima med instrumentalnimi pesmimi tako duhovite nagovore, da bi bil zagotovo dober stand-up komik, vsekakor pa je zanimivo, da za vsako pesmijo, četudi je brez besedila, stoji zgodba, ki se sklada z naslovom skladbe. Trio je po šestih letih letos izdal nov album Toward The Low Sun, ki je nasledil izvrstno ploščo Cinder. Ellis je medtem nastopal z The Bad Seed in Grinderman, Jim White je nenehno na turnejah z izvajalci, kot so Cat Power, Bonnie Prince Billy, Nina Nastasia in PJ Harvey, Mick pa se v Melbournu posveča vizualni umetnosti in je izdal album Blue Trees.
Novo ploščo Dirty Three odlikuje kakofonična eksplozija napetosti in emocij, ki so križane s surovo energijo. "Pri Dirty Three je vedno šlo za način, kako mi trije igramo skupaj in kako se drug od drugega hranimo. Hoteli smo se zopet vrniti k bolj improviziranemu in instiktivnemu pristopu, kot so ga imele naše prve plošče," je o novi plošči povedal Ellis. Kar smo lahko v živo slišali in doživeli tudi v Šiški.
Kanadski post-rock orkester Godspeed You! Black Emperor pa si je nadel ime po neki japonski motoristični tolpi. Njihov nastanek sega v leto 1993 oz. 1994, ko so se osnovali v Montrealu iz ostankov tedanje hardcore scene. Njihov intrumentalni minimalizem se napaja v vplivih progresivnega rocka, punka in klasične glasbe. Do zdaj so ponudili štiri albume, zadnjega 'Allelujah! Don't Bend! Ascend! po desetih letih, saj njihova tretja plošča U.X.O. sega v leto 2002.
V Šiški so predstavili svojo zvočno vizijo – dolge, večslojne ambientalne skladbe, katerih temačnost in občutek onostranstva podčrtava uporaba nasnetih zvokov, pripovedovanja in terenskih posnetkov, ki so jih tudi tokrat križali s celo paleto filmskih projekcij, s starodobnih filmskih projektorjev. Počasi stopnjujoča se zvočna slika se je sestavljala in sestavljala, tisti najbolj vztrajni pa so bili na koncu nagrajeni s konkretnim "šusom", ki bi jih brez težav postavil ob bok zasedbam, kot so Swans in podobne. In ljubitelji ekstravagance post-rock glasbenih virtuozov so spet lahko v živo izkusili ekstazo, ki jo je morda težko razumeti, jo je pa toliko lažje čutiti. Seveda, če ji ponudite priložnost ...
Kot zanimivost velja omeniti, da njihovo glasbo lahko v takšni ali drugačni obliki slišimo tudi v filmih Pineapple Express, 28 dni pozneje ter v TV-seriji Top Gear.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.