Za Željkom Bebekom, ki je letnik 1945, in nezadržno drvi proti sedemdesetemu letu, je 40 let aktivne glasbene kariere. Desetletje je prepeval v zasedbi Bijelo Dugme, s njimi zabeležil neverjetno popularnost in se za vedno zapisal v zgodovijo ex-yu rocka. "Sem človek, ki je že celo življenje v glasbi, živi za glasbo in od glasbe. Ne mislim, da sem bil kdaj v senci Bijelega dugmeta, saj sem imel po tej izkušnji izredno uspešno samostojno kariero, ki traja že 30 let. V mladosti je bil čas radia, ko smo mulci odkrili Radio Luksemburg, takrat so bile zvezde Cliff Richard, The Shadows, Paul Anka, Perry Como, Pat Boone še prej pa Chuck Berry in seveda Elvis. Kasneje sem svoj okus razširil in največji izziv oz. idol mi je bil Joe Cocker," nam je zaupal v pogovoru.
Bebeka je pot iz zasedbe zaradi "nepremostljivega razhajanja" z Goranom Bregovićem, kot rečeno, vodila na v uspešno samostojno kariero. "Menim, da sem v samostojni karieri, ki je precej daljša, dosegel več in bil bolj uspešen kot z Dugmetom," je prepričan Bebek. Kariero so Bijelo dugme sicer pričeli sredi sedemdesetih, ko so nastopili na ljubljanskem Boom festivalu, nekakšen zaključek, čeprav 15 let po razpadu, pa so uprizorili z razprodanimi mega koncerti v Sarajevu, Beogradu in Zagrebu leta 2005.
Kar pa ne pomeni, da na koncertih ne poje pesmi, s katerimi je zaslovel v legendarni zasedbi. V Cvetličarni ga je pričakala množica oboževalcev tako "belih gumbov" kot tudi drugih njegovih pesmi, občinstvo, večinoma v "najlepših letih", skratka, generacije, ki so ob njegovih pesmih odraščale, pa so prepevale, da je bilo veselje. Pravzaprav je nastop bolj kot na njegovih pesmih temeljil na uspešnicah Bijelo dugme. Slišali smo lahko same favorite. Od Na zadnjem sjedištu moga avta, Selma, Ružica si bila, sada više nisi, Sanjao samo nočas da te nemam, Ne spavaj mala moja muzika od svira, Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac, Doživjeti stotu, Bitanga i princeza in tako naprej. Izvedba je bila solidna, skoraj 70-letni Bebek pa ima poleg mladostnega izgleda tudi ohranjen in še vedno prepričljiv glas.
"Če me nekdo vpraša, kako da tako izgledam, mu povem, da se nisem iztrošil. Ljubim šport, nekdaj sem kadil cigarete, a sem jih opustil. Še vedno pa spijem kak viski. V mladih letih sem treniral gimnastiko, sicer pa sem strastni smučar. Rad imam tudi ribolov, saj imam svojo barko in vsako leto grem lovit tune, kar mi je v veliko strast," nam je razkril.
Za dober okus je vmes vrgel še kakšno svojo uspešnico npr. Sinoć sam pola kafane popio, čeprav mu morda niti ne bi bilo treba. Bebek je bil vedno sinonim za najboljše obdobje v karieri zasedbe Bijelo dugme in ne glede na kasnejše hite Lipe cvatu, Đurđevdan ali Nakon svih ovih godina, se še vedno vsi najrajši spominjajo in pojejo z njim, manj pa s Tifo in Alenom. Čeprav drži, da so še pred nekaj leti vsi trije potovali naokoli z uspešno turnejo Kad bi bio Bijelo dugme, a so se potem (dokončno?) razšli.
Iz Bebekove zgodovine pa je zanimiva tudi anekdota, kako je z zasedbo Kodeksi v sedemdesetih podiral rekord v neprestanem igranju, kar nam je prav tako zaupal v intervjuju. "Imeli smo idejo, da bi prišli v Guinnessovo knjigo rekordov, mislim, da smo igrali 36 ur. Igrali smo v domu mladih v Skenderiji v Sarajevu. Direktor se nas je odločil nagraditi, dobili smo kuverte, da bi navzven izgledalo, da smo bili nagrajeni tudi finančno. A v času komunizma, kaj pa drugega, smo kasneje ugotovili, da so prazne," nam je v smehu razložil.
Odgovoril pa nam je tudi na vprašanje, ali obstaja možnost, da bomo Bijelo dugme še kdaj videli skupaj na odru. "Mislim, da bi to bilo lepo, a najbrž precej neizvedljivo. 40-letnica zasedbe (letos, op. p.) se dogaja v letu splošne krize, kar pomeni, da ne moremo od ljudi pričakovati, da nam plačajo z dragimi vstopnicami. Da pa bi se ta mašinerija spet zavrtela kot leta 2005, pa bi potrebovali strašansko dobrega sponzorja in tudi glede sledenjega nimamo več enakih pogledov. Ker pa nobenemu od nas ni do tega, da bi se zgolj poklonili občinstvu, nekaj na prazno odpeli, drugi pa bodo pobrali denar, mislim, da se to ne bo zgodilo," je bil realističen pevec.
Več v pogovoru z Bebekom, utrinki pa v fotogaleriji!
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.