Finska orkestralna rock zasedba Apocalyptica v svoji skoraj dve desetletji dolgi karieri ustvarja svojo vizijo metala in rocka, ki jo Eicca, Perttu in Paavo zaigrajo na enega najlepših godalnih instrumentov – čelo. Od začetkov, ko so v devetdesetih preigravali uspešnice Metallice, ki še danes ostajajo med njihovimi najbolj popularnimi, so nato priredili še pesmi zasedb Slayer, Faith No More, Pantera in Sepultura.
Vodja zasedbe Eicca Toppinen sicer vztraja, da sta članom zasedbe, ki so klasično šolani glasbeniki, enako pri srcu tako metal in rock kot tudi klasična glasba. Vse skupaj pa spajajo v svojevrstno mešanico, ki njihove privržence navdušuje že od vsega začetka. Apocalyptica so namreč svojevrstni fenomen, saj so s klasičnim instrumentom osvojili specifično metalsko občinstvo. Sicer je res, da jim je to uspelo s preigravanjem največjih hitov vrhunskih metal zasedb, ki so seveda všeč tudi njim samim, večina njihovega opusa pa je avtorskega.
Njihov lani izdani sedmi album 7th Symphony je plošča, na kateri se čelo pri veliko skladbah sliši skoraj tako kot električna kitara, saj so v studiu, kot sta nam povedala Eicca in Paavo, uporabili tudi do 40 različnih efektov. Spet pri drugih pesmi pa pride do izraza bolj "klasični" čelo. Na plošči gostujejo Gavin Rossdale (Bush), Brent Smith (Shinedown), Lacey Mosley (Flyleaf), Joe Duplantier (Gojira) in bobnar zasedbe Slayer Dave Lombardo. V živo pa vokalne skladbe na tej turneji poje Tipe Johnson.
Apocalyptica, ki so v Sloveniji stalni gostje že od konca devetdesetih, so v razprodani Cvetličarni predstavili pesmi z nove plošče, vmes pa nanizali nekaj svojih uspešnic ter seveda priredb Metallice (Master of Puppets, Seek and Destroy). Po dobri uri so že najavili zadnjo pesem, nato pa v dodatku zaigrali še nekaj sladkorčkov, za piko na i pa še obvezno Hall of the Mountain King, klasičnega norveškega
Za skupino, ki poleg treh godalnih mojstrov na odru ponuja zgolj še bobnarja, se sicer z vsako ploščo trudi, da vpelje tudi vokalni moment, saj ponavadi štiri pesmi posnamejo z gostujočimi vokalisti, se zdi, da še vedno najbolje funkcionira z intrumentalnimi skladbami. Lepota, razkošje in občutki, ki jih navdahne njihova glasba, namreč niti ne potrebujejo vokala.
Njihova privlačnost torej ni v tem, da se z vokalnimi skladbami skušajo približati kolegom iz metalskih vrst, temveč ravno v tem, da "žagajo" svoj glasbeni amalgam na unikaten način. In če ima kdo občutek, da niso na studijskih posnetkih "nič posebnega", potem jih mora videti v živo. Strast, prepričljivost in energija, ki jo oddajajo v živo, namreč težko zgrešijo. In četudi so se poslovili po slabih osemdesetih minutah, so pustili občutek, da imajo še kaj povedati. In da bi jih z veseljem še poslušali. Kar jih tudi bomo. Ko nas naslednjič obiščejo.
Več o Apocalyptici pa kmalu v video utrinkih in intevjuju, ko smo pred mikrofon povabili Eicco in Paava!
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.