Ana Popović: Ko so pri meni žurke, se ne posluša bluesa!

Ana Popović, letnik 1976, se je rodila v Beogradu in po tem, ko jo je oče seznanil z bluesom in kitaro, kaj kmalu spoznala, da njena kariera ne bo v grafičnem dizajnu, temveč v glasbi. Čeprav je bila sprejeta na obe univerzi. Z zasedbo Hush je izdala ploščo Hometown (1998), že naslednje leto pa se je preselila na Nizozemsko, kjer je študirala glasbo in ustanovila svojo skupino ter kmalu postala stalnica na nizozemski in nemški blues sceni.

"Nikoli ne veš, tudi zdaj mi ni povsem jasno, da se to dogaja. To je moja strast in upam, da bo trajalo, obenem pa je to zame najlepši način življenja, da to počnem oz. se s tem ukvarjam. Kmalu po tem, ko sem se preselila na Nizozemsko, sem spoznala, da je to to. Če se, tako kot pri enem od mojih idolov Hendrixu, na odru vse poklopi, da si "in the zone", potem zapreš oči in si sam na odru, s svojim instrumentom. Na odru je energija, ki kroži in ne glede na to, ali je občinstvo s tabo, je to občutek, ki je rezerviran samo zate. Neopisljiv občutek. Za tem hlepim vsak večer na odru," nam je kar med premorom med prvim in drugim delom koncerta razložila energična lepotica.

Že konec leta 2000 je odšla v Memphis, kjer ji je samostojni prvenec Hush! produciral Jim Gaines, poznan po delu s Santano in Steviejem Rayem Vaughanom. Sodelovala je tudi na kompilaciji, posvečeni njenemu kitarskemu idolu Hendrixu Blue Haze. Njen zadnji album Unconditional sega v leto 2011, letos pa je v Memphisu snemala novo ploščo, s katero je, kot pravi, zelo zadovoljna. Zasebni in glasbeni svet pa trdno ločuje, pravi.

"Kitara je medij, skozi katerega izrazim občutek, nekaj, kar nekje slišim. In to potem dam ljudem. Ko sem doma, ne vadim prav veliko, saj ko se vrnem s turneje, se moj glasbeni svet zapre. Počnem povsem druge stvari, imam družino, ljudi, ki jih na turnejah ne videvam. Imam dve življenju, glasbenega, ki je super, in zasebnega, ko počnem povsem drugačne, običajne stvari. In oboje mi je super. Svojih prijateljev se sploh ne trudim povleči v to blues zgodbo. Ko so pri meni žurke, se ponavadi ne posluša bluesa," nam je odkrito priznala.

Ana, ki se ji kariera po dobrem desetletju še vedno strmo vzpenja, sicer priznava, da vedno stremi k temu, da bi bila še boljša, obenem pa je sama sebi največji kritik. "Zadovoljna sem s tem, kar počnem, čeprav si vedno lahko še boljši. Ne oziram se na to, kar govorijo ljudje ali kar piše v časopisih. Ko izdam ploščo, takoj vem, kako dobra je, ne da mi to kdo pove. Sama sem svoj največji kritik. Svoje glasbe v glavnem ne poslušam doma. Upam, da bom nekoč napravila tako ploščo, ki jo bom vedno rada poslušala. V tem kreativnem smislu vedno težim k temu, da bi bila še boljša. Dobro glasbo slišim povsod, ne samo v bluesu. Trudim se, da grem vedno globlje in globlje v blues. Ko igraš z veličinami bluesa, pa vidiš, da še nisi dovolj globoko, a se trudim," ugotavlja Ana.

Popovićeva ima na leto okoli 150 koncertov, kar pomeni od dva do tri na teden, kar ni majhen zalogaj. Sodelovala je z velikimi imeni, kot so B.B. King, Buddy Guy, Solomon Burke in številni drugi. Kot velik uspeh si šteje različne nominacije za blues nagrade, predvsem pa to, da lahko sodeluje in da se druži z ljudmi, ki jih občuduje.

"Moj največji osebni uspeh so moji otroci in moj zakon. Nato pa pride kariera, recimo nominacije za blues awards ali da me Buddy Guy povabi na oder, skratka, da mi dajejo priznanje ljudje, ki jih občudujem. To si štejem za velik uspeh," je o svojem videnju uspeha povedala Ana.

Glasbenica, ki je pred petimi meseci drugič postala mamica, je brez dvoma eno največjih ženskih imen v bluesu, saj je dobro poznana v blues krogih, tudi v Sloveniji. Jamski dvorec v Postojni, kjer se odvija Blues Postojnska jama, je bil namreč nabito poln, saj je Ana v Sloveniji nazadnje na istem prizorišču gostovala pred tremi leti. Mnogi jo upravičeno imenujejo ambasadorka bluesa. Drži namreč, da njen talent, predanost glasbi, lepota in mladost, prepričajo tudi ljudi, ki niso nujno blues fanatiki ...