EKSKLUZIVNO za 24ur.com: Tudi Johnny Rotten je le človek!

John. Lydon. Kdo? Aha, Johnny Rotten, seveda. Živa legenda, ki zase pravi, da so njegova najboljša dela še pred njim in da še pridejo, saj je "mlad šele 54" pomladi. Ko je njegova "post punk" zasedba Public Image Limited (PIL) po 17 letih, leta 2009, spet oživela, je bilo to zaradi denarja, ki ga je zaslužil z reklamiranjem britanskega masla. Prodana duša? On že ne.

Sam se ima namreč za človeka, ki mu nihče ne bo ukazoval, kaj naj naredi. Rad se igra s "človeškim bitjem", kritiki in glasbena industrija z mediji vred ga ne zanimata in se na njih gladko požvižga. Potem ko se sam več kot 30 let nima za del glasbene industrije, ki je skorumpirana in prodana, pa ostaja poštenjak, ki drugim ne dela krivice. Vsaj tako sta ga vzgojila pokojna oče in mati, tega pa mu ne more nihče vzeti.

Očita si, da ni bolje popazil na prijatelja Sida Viciousa, ki je bil na odru s Sex Pistols le eno leto, a je zaradi lahkovernosti in prevelike "vodljivosti" padel pod slab vpliv, kar je plačal z življenjem. Smrt Malcolma McLarna ga je užalostila, kot ga vedno, kadar umre katero koli živo bitje. Četudi ga je ta ogoljufal za večino denarja, ki so ga zaslužili Sex Pistols.

Očitno tudi Johnny Rotten odpušča. Kljub vsem tabloidnim in novinarskim puhlicam, ki so jih bili predvsem britanski mediji vedno polni, je le človek. Z veliko začetnico. On je pač on. Johnny, ki živi v "rottenovsko" gnilem svetu. In PIL je njegova zveza z notranjim jazom, ki bi ga sicer rad opisoval v knjigah kot pisatelj. A to ni postal, saj je potreboval glasbeno komponento, ki mu je vedno dajala neko novo, dodatno, poglobljeno dimenzijo. Pesmi pa mu omogočajo, da znotraj vsake posebej s svojim tričlanskim bendom improvizira in tako naredi vsak živi nastop specifičen in unikaten.

Na festivalu Fiera Della Musica v mestecu Azzano Decimo v italijanskem Pordenonu je Johnov kvartet prišlo poslušat okoli tisoč ljudi. Majhen kraj in majhno dvorišče za osnovno šolo pač. Večina ga je poznala predvsem po njegovem delu v Sex Pistols. Pesmi slednjih sicer ni bilo slišati, so pa ostareli punkerji in vsi drugi lahko doživeli zalogaj Lydonove nezgrešljive odrske prezence, histeričnega glasu in navidez neizčrpljive energijske bombe. Ob pesmih This is Not A Love Song, Rise, Public Image, Warrior pa se je marsikdo spomnil, da je te pesmi že kdaj in kje slišal.

Ali bodo izdali nov album, ki ga obljubljajo zadnjih nekaj let, niti ni pomembno. Karavana PIL na čelu z Lydonom gre naprej. In to s pokončno glavo. Pred njimi so nastopili mladi britanski indie rockerji The Horrors, ki so delovali kot mlajša različica The Verve s prikladno podobnostjo pevca Farisa z Richardom Ashcroftom vred. Kaj nam je Lydon še razložil o PIL, Sex Pistols in sebi, pa v videointervjuju!