Samo v Zagrebu: Red Hot Chili Peppers na odru gostili 2Cellos!

Več kot 35 tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo okoli petina Slovencev ter tudi veliko Madžarov in drugih oboževalcev skupine Red Hot Chili Peppers, se je zgrnilo v s soncem obsijan Zagreb na tamkajšnji hipodrom, kjer nas je pred dobrima dvema letoma do konca napral dež na koncertu Metallice, a tokrat je bilo povsem drugače.

Poletna vročina, ki je čez dan kazala zobe v okoli 35 stopinj visoki temperaturi, je nakazovala idealen dan za večerni koncert, na katerem so 36 metrov širok in 20 metrov visok oder najprej ob 19. uri zavzeli As Able As Kane, britanska alter eksperimentalna zasedba, ki prihaja iz Salforda in obstaja že s konca osemdesetih. Nič kaj zainteresiran odziv publike, ki se je vedno bolj zbirala in zbirala, je premosorazmerno narasel, ko sta okoli 20. ure na oder stopila Luka Šulić in Stjepan Hauser oz. duo 2Cellos. Njune priredbe AC/DC, Metallice, Jacksona, Nirvane skozi zvok dveh violončel imajo po vsem svetu milijone oboževalcev. Posebej sta seveda ljubljenca domače, hrvaške publike, pa tudi slovenske, saj je Luka napol Slovenec. Nepričakovan gost na koncu njunega nastopa je bil Chad Smith, bobnar Red Hot Chili Peppers, ki je z njima odbobnal pesem Back in Black zasedbe AC/DC. Zanimivo je bilo, da mnogi sprva sploh niso dojeli, kaj se na odru dogaja, kmalu pa je sledil val navdušenja.

S samo petminutno zamudo so malo čez pol deseto na oder stopile zvezde večera. Red Hot Chili Peppers, prvič v Zagrebu in prvič na Hrvaškem. Anthony Kiedis spet s kapo alter benda OFF!, gibčni basist Flea z vijolično pričesko, neustavljiva ritem mašina Chad Smith in kitarist Josh Klinghoffer, ki je z nogo v mavcu igral kar sede. Po prvih treh pesmih Monarchy of Roses, Around the World in Snow (Hey Oh) je Kiedis občinstvo pozdravil s "Hello, everybody!" (živjo, vsem), nato pa so takoj izvedli še nekaj novejših pesmi, kot so Otherside
Look Around, Throw Away Your Television, Can't Stop, in prvi singel z zadnjega albuma I'm With You The Adventures of Rain Dance Maggie. K občinstvu pa se je obrnil tudi Flea. "Pozdrav Hrvaški. Prvič smo v vaši prelepi državi. Zelo smo srečni, da smo tu, hvala vam, da ste nas sprejeli z odprtimi srci. Mir in ljubezen. Tole bomo izpeljali kot rock zveri," je ob bučnem navdušenju napovedal basist.

Na veliko presenečenje so potem posegli v zgodovino z Me & My Friends, Higher Ground (priredba pesmi Stevieja Wonderja) ter dvema priredbama kultnih Funkadelic. Seveda niso izostale uspešnice Can't Stop, Under The Bridge, Suck My Kiss in za konec uradnega dela po uri in dvajset še By The Way.

Ko je že kazalo, da bomo priče dokaj kratkemu koncertu, je prišel nedvomen vrhunec večera, saj se je pri pesmi Californication zasedbi na odru pridružil tudi dvojec 2Cellos, ki je s svojima instrumentoma prispeval k nepozabni izvedbi tega baladnega hita. Ponos Slovencev in Hrvatov v tako edinstvenem trenutku oz. nekaj minutah je nedvomno sijal kot že dolgo ne, priznati pa je treba, da se je mili zvok violončel izvrstno zlil z zvokom RHCP. Ko sta se Luka in Stjepan poslovila z odra, so nato izvedli še Factory of Faith z novega albuma, obvezno Give It Away in na koncu še zaključni "jam". Koncert se je tako raztegnil na skoraj dve uri, kar je hvale vredno in očiten dokaz, da je bilo tudi samemu bendu zares všeč, kar je na koncu v govoru poudaril tudi basist Flea. "Hvala vam iz dna naših src, da nas podpirate. Še naprej podpirajte živo glasbo in se vidimo," so bile njegove besede na koncu.

Drži, Josh Klinghoffer ni John Frusciante, zato zvok RHCP, odkar so z njim, morda nekoliko manj bazira na značilni kitari, ki jo je kot njihov "trademark" zvok ustoličil prav Frusciante. Kljub nogi v mavcu pa je solidno stopil v čevlje svojega kolega, ki je bil nekaj časa tudi njegov mentor. Bendu njihovega kova, ki po veličini niso ravno Rolling Stones ali U2, so jim pa zelo blizu, tako ne gre ničesar očitati. Njihova ljubezen in predanost glasbi sta več kot na dlani. Čeprav nekoliko utrujeni in brezizrazni, kot so v Zagreb dospeli dan poprej (Kiedis v družbi sina Every Beara), pa Red Hot Chili Peppers dajo na odru od sebe prav vse in še več. In to je podoba benda, ki z veliko srčnosti, entuziazma, vdanosti in optimizma zre v svetlo prihodnost 21. stoletja.  Morda se na Hrvaško še kdaj vrnejo. Nemara pa jih dočakamo tudi v Sloveniji. Morda. Nekoč.