'Če jutri umrem, bom srečna!'

Ko je govor o največjem hitu Amy Winehouse Rehab, gre zgodba tako, da so jo predstavniki založbe, potem ko se je razšla s fantom in svojo žalost utapljala v pijači, pošiljali na zdravljenje, a ji je oče rekel, da ji ni treba in da je takšna reakcija nekaj povsem naravnega. Ko se je tja vendarle odpravila bolj zaradi njih kot zaradi sebe, je povedala, kaj se ji je zgodilo, tako so ji potrdili v smislu "vi ne potrebujete zdravljenja, vi ste le depresivni".

In prav po teh dogodkih je nato napisala pesem, ki je pomenila njen preboj v svetovnem merilu. Mnogi jo sicer sedaj citirajo, da bi ji "rehab" še kako pomagal, da bi jo spravil na prava pota, a poskusi so se v njenem resničnem življenju večinoma izjalovili. V pesmi tudi pravi, da se "v šoli ni kaj prida naučila, da pa ve, da odgovori niso na dnu kozarca. Da se zaveda, da izgublja svojega moškega, a da bo za vsak slučaj obdržala steklenico vedno na dosegu". No, prav slednje je vedno in povsod tudi upoštevala. A poleg pijače so bile zraven še druge zadeve, kar precej dobro ve tudi njen nekdanji mož Blake Fielder - Civil, ki jo je uvedel v svet krek kokaina in heroina.

Še bolj pomenljiv je refren njene pesmi You Know I'm No Good, ki gre tako:

Goljufala sem se,
kot sem vedela, da se bom.
Povedala sem ti, da sem ena sama težava,
saj veš, da nisem kaj prida.

Ni kaj, v njenem primeru je bila ljubezen vsekakor pogubna igra, kot veleva naslov njene pesmi Love is A Losing Game. In če se solze posušijo same od sebe, potem se je sama vedno vračala nazaj. Tako kot tudi k nekdanjemu možu, ki naj bi ga zadnje čase nadlegovala po telefonu. Vse skupaj ne bi mogla bolje opisati kot v pesmi Back To Black:

Poslovila sva se samo v besedah,
umrla sem stokrat.
Ti greš nazaj k njej,
jaz pa grem nazaj, nazaj k nama.

Tukaj je še nekaj citatov njenih najbolj zanimivih izjav:

Mislila sem, da vsi lahko pojejo, da to ni nič posebnega, a ko sem slišala jazz, je zame to bilo to!

Moje sanje so bile, da bi postala natakarica na kotalkah.

Bolj ko sem negotova vase, večja je moja pričeska!

Dekleta govorijo med seboj kot moški, a imajo oko za podrobnosti.

Nikoli se nisem mogla odločiti, ali hočem biti Michael Jackson ali naj se poročim z njim. Briga me, kaj pravijo ljudje, ker je je**ni genij!

Ni pomembno, da se drugi ljudje počutijo sproščeno v moji družbi. Sem težavna, tudi zato, ker se na vse požvižgam.

Moje zadoščenje je, da večina ljudi v mojih letih razmišlja, kaj bo počela v naslednjih petih ali desetih letih. Razmišljajo o življenju, jaz pa ta čas porabim za popivanje.

Od svojega 16. leta se počutim, kot da je nad mano črn oblak. Od takrat jemljem tablete proti depresiji.

Pišem samo o stvareh, ki so se mi zgodile, ki jih ne morem kar tako spregledati. Na srečo sem precej samodestruktivna.

Oblačim se kot stari zamorec. Oprostite! Kot temnopolti judovski starec. Oblačim se, kot da smo še vedno v petdesetih.

Vem, da sem talentirana, a nisem bila postavljena sem, da pojem. Tukaj sem, da sem žena in mama in da skrbim za svojo družino. Ljubim, kar počnem, a to ni vse v življenju.

Učili so me, da če ne moreš svojih problemov rešiti sam, te nič ne more rešiti. Odvajanje je super za določene ljudi, za druge pač ne.

Nisem tako pomembna, veste? Sem le glasbenica, ki je imela veliko srečo!

Če jutri umrem, bom srečna.

Preroško ali ne, Amy Winehouse je bila samo ena. V krču usode se pač ni znašla, zakaj ji kdo od bližnjih ni mogel pomagati, lahko le ugibamo. Upamo, da je njena duša sedaj končno našla svoj mir. Amy, hvala za vso čudovito glasbo!