Booka Shade: Tudi pri elektronski glasbi so pomembna čustva in atraktiven nastop

Če je bil Movements 10 zaključeno poglavje, na kakšen način je bil novi album Galvany Street nov start, kako sta tokrat zmešala glasbene štrene?

Ja, Galvany Street je album, na katerem sva želela eksperimentirati. Že dlje časa sva imela v glavi neke zadeve, saj za spremembo nisva hotela, da bi vse skupaj zvenelo kot originalna Booka Shade, z bas linijami in rifi. Bolj sva želela raziskati pisanje pesmi, več vokalov, tradicionalno pisanje pesmi. Hotela sva, da je to album, ki ni klubski in da ima veliko petja, zato sva začela sodelovati s Craigom.

Pop korenine sta tokrat raziskala z veliko sodelovanji, predvsem z že omenjenim Craigom Walkerjem, kakšen je bil delovni proces in kako sta bila zadovoljna z rezultati?

Vse je bilo precej naravno, začela sva delati, on pa nama je pošiljal pesmi, sprva samo nekaj pesmi, a kar nama je poslal, nama je bilo všeč, kar ga je presenetilo. Midva pa sva včasih pesmi precej spremenila, tudi akorde in melodije, zato ga je morda šokiralo, ko je slišal končne rezultate. A je bilo super sodelovati s takim talentom za pisanjem pesmi in je bila hkrati velika čast. Ko sva vedela, kaj točno hočeva, so zadeve stekle precej hitro, dokler nisva povsem vedela, pa je trajalo precej časa.

Kako definirate dober koncert elektronske glasbe, katere so po vašem glavne sestavine?

V bistvu je precej težko, saj ljudje ne morejo videti, kaj počneš. Če obračaš gumbe je precej dolgočasno, midva pa imava odličen živi šov, unikaten, kombinirava najine sposobnosti igranja klaviatur, Arno pa igra bobne. Vidite, kaj se dogaja na odru, kar je močan fizičen element. To nama je pomembno, važno so čustva in da se tudi kaj vidi, da je atraktivno, niso nama toliko všeč nastopi kot jih imajo DJ-ji. Igramo kot skupina, a seveda elektronsko glasbo, kar v house in techno svetu ne počne prav veliko ljudi.

Dandanes je večino elektronske glasbe digitalne, MP3-ji, iTunes, Deezer, hkrati pa je tu še vedno vinil, ki je spet krepko pridobil na moči. Je še vedno pomembno, da se glasba posluša na fizičnih nosilcih, ne pozabimo, da se vajina založba imenuje Get Physical...?

Ha-ha, res je, ustavnovila sva jo leta 2002, sicer pa je 99 odstotkov najinih izdaj še vedno na voljo na vinilu,ker je pač dobro nekaj imeti v rokah. Ali delava z vinilom? Ne, ne poslušam prav veliko plošč. Doma nimam gramofona. Pri potovanjih pa je zelo praktično, če imaš svojo glasbo v digitalni obliki.

Nekje ste omenili, da so bili vaši zgodnji vplivi The Cure, New Order, Depeche Mode, Soft Cell, ste srečali koga izmed njih?

Ja, nedavno sva na Ibizi srečala Bernarda Sumnerja iz New Order, z njim pa sva govorila na letu iz Berlina v Zürich, bil je zmačkan, a zelo prijazen. Eno uro sva bila z Davom Gahanom, za neko nemško revijo smo intervjuvali eden drugega. Sicer pravijo, da nikoli ne smeš srečati svojih herojev, a je bilo zelo lepo. Srečala sva Fletcha in Martina, na avstralski turneji pa sva se družila s fanti iz Rammstein, s katerimi smo veliko prežurirali skupaj, družila sva se z Nickom Cavom. Velikokrat ugotoviš, da se za največjimi imeni skrivajo najbolj "skulirani" in prizemljeni ljudje.

Kdo bi bil za vaju sanjski sodelavec, s katerim bi rada sodelovala?

Sodelovala sva z mnogimi, očitava pa si, da nisva mogla sodelovati z Bjork na remiksu, ker nama ni zneslo, ker sva bila na turneji. Moby naju je vprašal štirikrat in sva mu potem ustregla, a Bjork pač ne vpraša petkrat. S Sigur Ros sva šla na zelo prijetno večerjo v Berlinu, povedali so, da so veliki oboževalci. Nekatere ljudi pa je pač težko ujeti, ker so ves čas na turnejah.

V Sloveniji bosta 1. julija nastopila prvič. Kaj vesta o Sloveniji in kaj ponavadi pričakujeta, ko nastopata na novem teritoriju?

Prvič sem se peljal skozi Slovenijo, ko sem se peljal iz Nemčije na morje na Hrvaško, tako lahko vidiš nekaj dežele. Ne veva kaj dosti, a upava, da nama bo uspelo videti vsaj nekaj vaše dežele. Veseliva se, da bova prvič igrala pri vas. Upava, da bo dobro ...