Zasedbo Stray Train sestavljajo Luka Lamut (vokal), Niko Jug (bas kitara), Luka Čadež (bobni), Jure Golobič (kitara) in Boban Milunović (kitara). V začetku lanskega leta so začeli igrati priredbe in delati koncerte, a so kmalu začutili klic po konkretni dozi avtorskega in organskega blues rocka, kar jih je privedlo, da so v začetku letošnjega leta šli posnet prvenec v Amsterdam. In to jim je uspelo v vsega petih dneh.
Naslov albuma, ki v prevodu pomeni "Če že mislite, da ste se znebili opice s svoje grbe, to ne pomeni, da je cirkus zapustil mesto", tako ponuja devet pesmi, ki so precej raznolike, a vseeno dovolj sveže, da vas lahko presenetijo tam, kjer ste to najmanj pričakovali. Ob poslušanju človek dobi občutek, da je en član poslušal Hendrixa in Zeppeline, drugi Rage Against The Machine in Body Count, tretji Red Hot Chilli Peppers in Faith No More, nekdo drug ZZ Top ter Pink Floyd in tako naprej. In vse to so zmešali, malce "popoprali" in prelili v svoj prvenec.
Prvi singel Soulseller je energična pesem, ki hitro zavoji, ob I Wish I Could Be Free pride na misel Hendrixova Foxy Lady, Wander Man z basom in ritmom na spomni na kake RHCP, zagotovo pa bosta marsikoga prepričali tudi zadnji dve pesmi na albumu, Man or Stone ter Can’t Buy Happiness (... not Even in December), ki odpeljeta nekam povsem drugam in prikažeta vso muzikalnost in izvirnost, ki jo bend premore. Zanimivo je tudi, da je za skladbo Green Card Paradise besedilo napisal hrvaški zvezdnik Gibonni.
Za nekatere blues rock odkritje leta, ki ima potencial tudi v tujini, za druge bend, ki žal ne poje v slovenščini. Vsekakor pa skupina, ki ji je vredno prisluhniti, saj morda z vsakim novim poslušanjem odkrijete kakšen nov, poprej neznan, odtenek. Skupina, ki je ploščo z zagotovo najdaljšim naslovom v zgodovini slovenske glasbe izdala tudi na vinilu, je album že predstavila na petih koncertih v juniju, tudi v Zagrebu, Zemunu in Novem Sadu, pred dobrima dvema tednoma pa tudi v ljubljanskem Orto baru, od koder so pričujoče koncertne fotografije. Julija jih čakajo še Križevci pri Ljutomeru ter hrvaški Pulj.
Prvi singel Soulseller je energična pesem, ki hitro zavoji, ob I Wish I Could Be Free pride na misel Hendrixova Foxy Lady, Wander Man z basom in ritmom na spomni na kake RHCP, zagotovo pa bosta marsikoga prepričali tudi zadnji dve pesmi na albumu, Man or Stone ter Can’t Buy Happiness (... not Even in December), ki odpeljeta nekam povsem drugam in prikažeta vso muzikalnost in izvirnost, ki jo bend premore. Zanimivo je tudi, da je za skladbo Green Card Paradise besedilo napisal hrvaški zvezdnik Gibonni.
Za nekatere blues rock odkritje leta, ki ima potencial tudi v tujini, za druge bend, ki žal ne poje v slovenščini. Vsekakor pa skupina, ki ji je vredno prisluhniti, saj morda z vsakim novim poslušanjem odkrijete kakšen nov, poprej neznan, odtenek. Skupina, ki je ploščo z zagotovo najdaljšim naslovom v zgodovini slovenske glasbe izdala tudi na vinilu, je album že predstavila na petih koncertih v juniju, tudi v Zagrebu, Zemunu in Novem Sadu, pred dobrima dvema tednoma pa tudi v ljubljanskem Orto baru, od koder so pričujoče koncertne fotografije. Julija jih čakajo še Križevci pri Ljutomeru ter hrvaški Pulj.
Ploščo so izdali pri nemški založbi SAOL, njihovo glasbo pa so že opazili v tujini, od koder prihajajo spodbudne recenzije, skladba Soulseller je bila uvrščena na kompilacijo Classic Rock, pesem Man or Stone pa na kompilacijo Rock It.
Prisluhnite prvima dvema singloma z albuma!
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.