Film/TV

Intervju z glavnima igralcema filma Zenit: Ljubezen mora premagati sovraštvo

Portorož, 22. 09. 2015 08.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Lina Eržen
Komentarji
0

Od Cannesa do Sarajeva in Portoroža – skorajda ne mine festival, kjer hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija Zenit ne bi dobila vsaj pohvale, če že ne nagrade. Pogovarjali smo se s protagonistoma zgodbe o prepovedani ljubezni med Srbkinjo in Hrvatom.

Skrajno desno - glavna igralca Tihana Lazovič in Goran Marković. Povsem levo pa Slovenec, ki je sodeloval pri ustvarjanju filma, direktor fotografije, Marko Brdar.
Skrajno desno - glavna igralca Tihana Lazovič in Goran Marković. Povsem levo pa Slovenec, ki je sodeloval pri ustvarjanju filma, direktor fotografije, Marko Brdar. FOTO: Matjaž Rušt in Katja Goljat
Zenit. Tisti trenutek, ko je sonce na nebu najvišje, čustva pa se lahko najbolj razgrejejo. “Mislila sem, da bi morali počasi uvesti embargo na filme o vojni, ki nas je prizadela na tem območju,” se po premieri Zenita na festivalu slovenskega filma nasmehne njegova hrvaška producentka Ankica Jurić Tilić. Premislila si je, ko je prebrala scenarij režiserja Daliborja Matanića. “Samo poglejte, kaj se trenutno dogaja na naših mejah. Sovraštvo in strah do drugega nista izginila. Še vedno sta še kako aktualna. To je tema, o kateri moramo razmišljati. In je težava, s katero se spoprijemamo po vsem svetu, zato so ta film povsod tako lepo sprejeli. Ker je njegovo sporočilo, da ljubezen mora premagati sovraštvo.”
Sovraštvo in strah do drugega nista izginila. Še vedno sta še kako aktualna. Samo poglejte, kaj se trenutno dogaja na naših mejah.

Po petkovi projekciji v Portorožu smo zjutraj za las ujeli glavna igralca, Tihano Lazović in Gorana Markovića. Že sta hitela naprej, v naslednjo državo, na naslednjo premiero. “Počutiva se kot na kakšni turneji,” se nasmehneta. Film je bil velik izziv, saj sta med samo 30-dnevnim snemanjem izmenično preklapljala med kar tremi liki. Zenit namreč prikazuje tri različne zgodbe o ljubezni, ki vzbrsti v okolju, ki ji ne dovoli zrasti. Igralca sta ista, a vsakič doživita prepovedano ljubezen v drugem desetletju. Prvič tik pred izbruhom vojne, leta 1991, ko sta optimistično prepričana, da lahko premagata vsako prepreko. Drugič deset let kasneje, leta 2001, ko se čustva porodijo, medtem ko si ljudje na ruševinah poskušajo spet ustvariti dom, a so zaradi spominov na vojna grozodejstva povsem travmatizirani. Tretjič se piše leto 2011. Sovraštvo še vedno obstaja. Obstaja pa tudi upanje, da ga bo ljubezen končno premagala. “Vsakič, ko človeška narava najbolj razočara, se v naši filmski zgodbi vrnemo na začetek in damo priložnost ljubezni v novem obdobju,” svojo idejo pojasni režiser.

Zaradi velikega uspeha filma se lahko po prsih vsaj malo potrkamo tudi Slovenci, saj smo k njemu pomembno pridonesli. Skoraj vsaka kritika po celem svetu omenja izjemno fotografijo, za katero je zaslužen Slovenec Marko Brdar, ki so ga nagradili tudi na tokratnem festivalu slovenskega filma. Prispevali pa smo  tudi oblikovalca zvoka, oblikovalki maske, kolorista, večino tehnične ekipe. Zenit se lahko pohvali z dobro zgodbo, ki v nobenem trenutku ne postane niti banalna niti izpeta. Poleg tega je zaradi izredno kreativne fotografije ves čas prava paša za oči. To sta dva razloga, zakaj ta film, ki je nedavno postal tudi hrvaški kandidat za tujega oskarja, potuje še na najmanj 30 velikih svetovnih festivalov, od Belgije in Avstrije do Turčije in Koreje. Med drugim se bo ustavil tudi na ljubljanskem. Po njem, torej od 22. novembra naprej, bo na ogled v kinematografih.

Prizor iz filma. Zenit pripoveduje o ljubezni, ki vzbrsti v okolju, ki ji ne da rasti zaradi strahu pred drugačnostjo drugega.
Prizor iz filma. Zenit pripoveduje o ljubezni, ki vzbrsti v okolju, ki ji ne da rasti zaradi strahu pred drugačnostjo drugega. FOTO: Arhiv filma
Tihana, Goran, sta glavna igralca v filmu, ki pobira nagrado za nagrado. Nedavno ste izvedeli tudi, da ste v tekmi za oskarja za najboljši tuji film. Kako ste se počutili?

Tihana: Po pravici povedano sem največje vznemirjenje občutila, ko sem izvedela za Cannes. Potem enostavno nič več ni bilo tako veliko presenečenje. Prvič pa je bilo res noro.

Goran: Vsekakor smo veseli vsake take novice, ampak je pa res, da tako kot prvič ni nikoli več. Si pa film vsa ta priznanja res zasluži in vsakega smo najbolj veseli zato, ker pridonese k temu, da za film sliši več ljudi in si ga posledično več ljudi zaželi ogledati.

Kako je biti v Cannesu, ko nisi samo nekdo, ki se ukvarja s filmom, ampak je tvoj film nagrajen?

Izkusili smo tako, kako je biti v Cannesu običajen smrtnik kot kako je biti zvezda.

Goran: Ko smo izvedeli za nagrado, smo bili žal že doma. Je bila pa velika razlika že pred in po projekciji filma. Prej nas ni nihče poznal. Kamor koli smo želeli priti, smo morali pokazati akreditacijo …

Tihana: Da, izkusili smo tako, kako je biti v Cannesu običajen smrtnik kot kako je biti zvezda.

Goran: Po projekciji pa so nas naenkrat vsi poznali.

Tihana: Delili smo avtograme ...

Goran: Res je neopisljiv občutek, ko potem počneš iste stvari kot tvoji vzorniki od malih nog. Recimo imajo oni fotografiranje na rdeči preprogi pred tabo in jih gledaš, potem pa ti zavzameš njihova mesta … Kot igralec na Hrvaškem pač ne pomisliš, da bi se ti kaj takega realno kdaj res lahko zgodilo.

Lahko z nami delite še kakšno zanimivo anekdoto iz Cannesa?

Goran: Imeli smo projekcijo filma, kjer smo bili svečano oblečeni, potem pa naj bi šli na neko večerjo. Ker smo imeli še nekaj časa, smo razmišljali, ali bi se preoblekli v bolj udobna oblačila. Hvala bogu se nam ni dalo, sicer bi se povsem osramotili (smeh). Ko smo prišli na večerjo, so bila namreč tam vsa največja imena filma in prav vsi so bili svečano oblečeni.

Tihana: Kamor koli so nas peljali, kar koli so nam pokazali, mi smo bili nad vsem navdušeni (se smeje). Še direktor festivala nam je dejal, da smo videti kot ena nora srečna družina in da si je naš film želel pogledati že samo zaradi tega.

Tihana Lazović: "Na Hrvaškem nisi zvezda, če nisi v telenoveli. Tako da se v tem smislu ni kaj dosti spremenilo. Mene na ulici nihče ne prepozna."
Tihana Lazović: "Na Hrvaškem nisi zvezda, če nisi v telenoveli. Tako da se v tem smislu ni kaj dosti spremenilo. Mene na ulici nihče ne prepozna." FOTO: Ksenija Zubković
Po projekciji na festivalu slovenskega filma sem videla, da je veliko ljudi prišlo do vas in vam čestitalo. Pravite, da je tudi projekcija v Cannesu naletela na velik odziv. Bi lahko delili kakšno pohvalo, ki vam je še posebej veliko pomenila?

Tihana: Ko je v Cannesu toliko ljudi prišlo do nas in kaj lepega povedalo, sem pomislila, da moram, ko se vse to konča, nujno sesti in v miru zbrati vse svoje vtise. Ampak konca kar ni videti.

Goran: Najbolj me gane, ko ljudje niti nič ne rečejo, samo pridejo do tebe in tečejo jim solze. Zgodilo se nam je celo, da so novinarji med intervjujem zajokali. To, da se je nekoga film dotaknil, je zame največje priznanje.

Oba sta še mlada igralca; kako se vama je življenje po Zenitu spremenilo?

Najbolj me gane, ko ljudje niti nič ne rečejo, samo pridejo do tebe in tečejo jim solze. Zgodilo se nam je celo, da so novinarji med intervjujem zajokali.

Tihana: Nisva postala celebrity-ja, če to misliš (smeh). Na Hrvaškem nisi zvezda, če nisi v telenoveli. Tako da se v tem smislu ni kaj dosti spremenilo. Mene na ulici nihče ne prepozna.

Goran: Jaz sem poleg tega iz Splita, kjer te bodo ljudje, če si slaven, še bolj ignorirali. Da ne bi slučajno pomislil, da si kaj več (smeh). Tako da sem ga v Cannesu nekaj slavnim igralskim kolegom priporočil kot zanje idealno mesto za odmor (smeh).

Lahko ljudem, ki ne vedo toliko o filmu, pojasnite, zakaj je canska nagrada v kategoriji Un certain regard (Posebni pogled) nekaj velikega?

Tihana: Po svetu obstaja ogromno talentiranih ljudi. Ko prideš v Cannes, se tega zaveš še toliko bolj. Izjemno je, da te nekdo mednje uvrsti.

Goran: Cannes je najpomembnejši festival avtorskega filma na svetu. Že samo, da si tam, pomembno pripomore k temu, da se tvoj film lažje in bolje proda po celem svetu. Sedaj pa si predstavljajte, da film, v katerem igraš, dobi isto nagrado kot film, ki ga vedno vsem priporočaš.

Tihana: Da. To je film Višja sila. Videla sem ga štirikrat. Saj po pravici povedano smo, ko smo delali Zenit, že imeli občutek, da delamo nekaj dobrega. Tudi ko smo ga naredili, smo bili ponosni nase. Ampak nikoli ne veš, ali je film všeč samo tebi ali bo tudi drugim. Ko pa dobiš isto nagrado kot eden tvojih najljubših filmov … (ostane brez besed op. a.)

Goran Marković: "Ko promoviramo ta film, imam vedno občutek, kot bi širili nek evangelij. Ker promoviramo ljubezen, enakost, sprejemanje tega drugega."
Goran Marković: "Ko promoviramo ta film, imam vedno občutek, kot bi širili nek evangelij. Ker promoviramo ljubezen, enakost, sprejemanje tega drugega." FOTO: Ksenija Zubković
Kako sta dobila vlogi?

Tihana: Mene je režiser videl v nekaj kratkih filmih in pa prejšnje leto na puljskem festivalu, kjer sem predstavljala celovečerca. Takrat je prišel do mene in mi dejal: "Mala, si pripravljena na potovanje? Težko bo, ampak se bo izplačalo." Nisem vedela, o čem govori. In ni mi še hotel izdati. Gorana smo potem skupaj s producentko izbrali na avdiciji.

Goran: Da, jaz sem bil na avdiciji in s Tihano sva se takoj ujela. Dado (režiser Dalibor Matanić op. a.) je takrat za kakšen trenutek zapustil sobo in ko se je vrnil, mi je dejal: "Dobrodošel pri filmu." Ampak on se zelo rad šali, tako da sem se najprej ustrašil, da morda ne misli resno … (smeh).

Kako naporno je bilo snemanje?

Sedaj pa si predstavljajte, da film, v katerem igraš, dobi isto nagrado kot film, ki ga vedno vsem priporočaš.

Tihana: Bilo je težko. Snemali smo samo 30 dni in res smo se namučili. Recimo kopali smo se v tisti res mrzli vodi. Zmrzneš, prideš ven, te posušijo in potem je tisti trenutek, ko spet skočiš v to res grozno hladno vodo. In se mogoče v enem trenutku vprašaš, ali si nor. Ampak si nor, ker samo razmišljaš o tem, da imaš priložnost narediti res dober film

Goran: Mene niso niti sušili. Celo noč je trajalo snemanje. Bil je najhladnejši dan, vsi so bili v bundah, jaz pa sem se do trenutka, ko je režiser rekel akcija, tresel, kot da imam kakšno bolezen. Ampak niti ne pomisliš, zakaj se toliko žrtvuješ. Imeli smo že takrat vsi občutek, da je ta film vreden vsakega žrtvovanja.

Kako so ljudje na Hrvaškem sprejeli film glede na 20. obletnico Nevihte?

Goran: Dado vedno reče, da bodo ljudje, ki sovražijo, sovražili tudi ta film, in ljudje, ki so v življenju namesto sovraštva izbrali ljubezen, mu bodo dali priložnost. Jaz sem mislil, da bo prvih še veliko več glede na trenutno stanje na Hrvaškem, ampak sem prijetno presenečen, da je bilo do sedaj 90 odstotkov in več odzivov pozitivnih.

Zenit - 5
Zenit - 5 FOTO: Arhiv filma

Zenit - 7
Zenit - 7 FOTO: Arhiv filma

Film Zenit ima dobro zgodbo, ki v nobenem trenutku ne postane niti banalna niti izpeta. Poleg tega je zaradi izredno kreativne fotografije Marka Brdarja ves čas prava paša za oči.
Film Zenit ima dobro zgodbo, ki v nobenem trenutku ne postane niti banalna niti izpeta. Poleg tega je zaradi izredno kreativne fotografije Marka Brdarja ves čas prava paša za oči. FOTO: Arhiv filma

Dalibor Matanić je v Cannesu dejal, da je to film, ki se bori za ljubezen.

Tihana: Mogoče se sliši osladno, ampak je res tako. Tudi mi smo vsi iz mešanih zakonov in smo vse to dali čez. Vemo, o čem govori ta film (Goran resno prikimava).

Goran: Razumela sva lika, tako da sva, ko sva se pripravljala, bolj delala na sami atmosferi filma. Da bi se vživela, sva poslušala takratno glasbo, filme …

Tihana: Nisva se ukvarjala s tem, kako se bodo najini trije liki razlikovali. Vse to je prišlo samo, ko sva poskušala samo občutiti atmosfero vsakega desetletja. Potem pa smo še snemali v Kninu, kjer bi se te tri zgodbe res lahko odvile. In že kraj ti da svojo energijo.

Kako so vas sprejeli glede na to, da ste snemali film, ki govori o njihovi ne tako daljni zgodovini?

Goran: Malo smo se bali, da bodo negativne reakcije, ampak jih res večinoma ni bilo.

Tihana: Še več. Ljudje so bili čudoviti. Ta film nas je kar nekako oplemenitil. Bilo je toliko emocij, da včasih nisem mogla nehati jokati še, ko sem se iz seta že vrnila v hotel.

Zakaj mislite, da je zgodba tega filma pomembna?

Goran: To je zgodba o prepovedani ljubezni, ampak je tudi več kot zgodba o prepovedani ljubezni med Srbkinjo in Hrvatom. Zato so ta film toplo sprejeli tudi ljudje, ki niso iz naše regije. Gre za to, da je nekdo drugačen. In lahko je druge vere, ima manj denarja … Ko promoviramo ta film, imam vedno občutek, kot bi širili nek evangelij. Ker promoviramo ljubezen, enakost, sprejemanje tega drugega.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.