VIDEO: Za nekatere organiziran kriminal, za druge družina

Luc Besson, režiser kultnih akcijskih kriminalk Nikita in Leon, predstavlja zgodbo tipične ameriške mafijske družine, ki se znajde na razpotju življenja. Glava družine Fred Blake (Robert De Niro) se odloči izdati skrivnosti mafijskih sodelavcev, zato policija njegovo družino vključi v program varovanja prič. Člane družine preselijo na francosko podeželje, kjer pa med poskusi vklopa v običajno družbo Fredova ukazovalna žena Maggie (Michelle Pfeiffer), temperamentna hčerka Belle (Dianna Agron) in podjetni sin Warren (John D'Leo) naletijo na številne zabavne težave. Ko jim za vrat začnejo dihati tudi maščevalni kriminalni znanci, mora družina znova družiti moči, zavihati rokave in rešiti težave, kot najbolje zna.

Čeprav jih agent Stansfield (Tommy Lee Jones) kroti po najboljših močeh, družina ne more iz svoje kože in se s težavami spopade na "družinski" način. Ko prihrumijo njihovi nekdanji mafijski tovariši, ki jih skušajo najti in ki bi radi poravnali račune, v tem kar najbolj nenavadnem okolju nastane kaos.

"Večino humorja porajajo nesporazumi med družino Blake in njenimi novimi sosedi," pravi Besson. "Med družino in lokalnimi prebivalci v Normandiji pride do več konfrontacij. Če na francoskem podeželju potrebujete vodovodarja, morate nanj čakati kakšni dve leti. Ti fantje so kralji sveta. Če ste do njih neprijazni, čakate štiri leta. Lokalni duhovnik, lastnik trgovine s špecerijo ali vodovodar, vsi v tej vasici skušajo malce izkoriščati Američane, ker mislijo, da imajo denar. Vendar ne vedo, s kom imajo opraviti. Tega ne morete storiti Giovanniju Manzoniju ali Fredu Blaku. Če ga hočete prevarati, vas bo ubil."

Filmski ustvarjalci so se z velikim veseljem norčevali tako iz francoskih kot iz ameriških likov. "Skušali smo se norčevati iz vseh, brez izjeme," doda Besson. "Prebivalce takih vasic dobro poznam, takih malih krajev daleč stran od Pariza. Odraščal sem v takem kraju, živel pa sem tudi v New Yorku in Los Angelesu, zato poznam tudi šibke točke Američanov. Zelo vznemirljivo in zabavno se mi je zdelo vse te reči združiti v vasici in opazovati, kaj se dogaja."

Po besedah producentke Virginie Besson-Silla zgodba ponuja drugačen pogled na klasičen žanr. "Vsi smo že videli mafijske filme, v katerih so ljudje prisiljeni začeti novo življenje. Hotela sem ugotoviti, kaj se zgodi z ljudmi, ko gredo pod krinko. Ti liki pristanejo v francoski vasici, v kateri so kot riba na suhem. Bilo je zabavno opazovati njihove reakcije na francoske običaje in njihove poskuse, da bi se jim prilagodili."

Besson je Malavito priredil po komičnem akcijskem romanu Tonina Benacquiste Malavita, ki na začetku zgodbe zastavi splošno vprašanje: ali lahko mož, ki je živel za nasilje in z nasiljem, zaživi pošteno, neopazno in normalno? "Malce sem raziskoval program zaščite prič, a moj roman je predvsem komedija o nekdanjem mafijcu, ki se mora spopadati s težavnimi vsakdanjimi situacijami. Zdelo se mi je, da bi bil kontrast še bolj zanimiv, če bi lik živel nekje v tujini v neznanem okolju. Hkrati se mora spopasti z dvema težavama: naučiti se mora živeti kot vsi drugi in se hkrati prilagajati navadam države, ki ga pogosto begajo."

Benacquista je filmske pravice prodal Bessonu, ker ga že dolgo spoštuje kot filmskega ustvarjalca. "Leta 1983 sem v lokalnem kinu gledal njegov film Zadnja bitka in pomislil, da sem odkril pravega filmarja svoje generacije. To je bila čudovita kombinacija poezije in nasilja kljub omejenemu proračunu. Pozneje, ko sem videl njegove akcijske filme, se mi je zdelo, da ta film ne bi mogel obstajati brez tega elementa, in Luc je res pravi mojster žanra, pa tudi krasno dela z igralci in tekoče govori angleško."

V scenarij je Besson vnesel le nekaj sprememb: "Dodali smo nekaj dialoga, da bi bila priredba bolj primerna za film, in oblikovali močnejše družinske vezi. A kar zadeva strukturo in like je bilo vse že v knjigi."

Malavita je domiseln in ljubeč poklon mafijskemu filmskemu žanru in zdi se primerno, da v svoj pedigre vključi kot izvršnega producenta filmarja, ki je žanru dal nepozaben pečat. Oskarjevec Martin Scorsese je tako bedel nad filmom, katerega liki se povsem naravno zlahka vključijo v njegovo galerijo kriminalne gospode in prikupnih zlikovcev.