Film/TV

VIDEO: Ste pripravljeni na Igro imitacije?

Ljubljana, 21. 01. 2015 19.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Film Igra imitacije prikazuje Alana Turinga, ki je bil obseden s kodami, ugankami in igricami, gledalec pa mora sestaviti delčke in rešiti uganko – nekakšno igro imitacije, ki jo igra prav Alan. Film ima kar osem nominacij za oskarja. Več v napovedniku!

V filmu Igra imitacije igrata Benedict Cumberbatch in Keira Knightley.
V filmu Igra imitacije igrata Benedict Cumberbatch in Keira Knightley. FOTO: Blitz

Film pripoveduje malo znano zgodbo o Alanu Turingu, genialnem matematiku, ki ga je britanska vojska med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporočila nemškega šifrirnega stroja Enigma. Turing se je s pisano druščino strokovnjakov podal v napeto bitko s časom, a uspeh, ki ga je nazadnje dosegel, je moral ostati strogo varovana državna skrivnost. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne in rešilo številna življenja, stroj, ki ga je iznašel, pa velja za prototip sodobnega računalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti. Dve leti kasneje je naredil samomor.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je dešifriranje Enigminih sporočil vojno skrajšalo za več kot dve leti in rešilo vsaj 14 milijonov življenj. Turingovo delo je ostalo državna tajnost do sredine 90-ih let. Navdihnilo je cele generacije raziskav, povezanih z napravami, ki so postale znane kot "Turingovi stroji". Danes jim pravimo računalniki.

Film je prejel osem nominacij za nagrado oskar, vključno za najboljši film, režijo, prirejeni scenarij in glavnega igralca. Film je dobil naslov po testu, o katerem je Turing pisal v svoji razpravi o umetni inteligenci Computing Machinery and Intelligence (1950). Pri tej metodi mora spraševalec na podlagi pisnih odgovorov ugotoviti, ali se pogovarja s strojem ali s človekom. Test, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali računalniki lahko razmišljajo, danes poznamo pod imenom "Turingov test".

Po enoletni hormonski terapiji, ki mu jo je odredila vlada, je Alan Turing leta 1954 naredil samomor, star 41 let. Bil je eden izmed približno 49.000 homoseksualnih moških, ki so bili med letoma 1885 in 1967 po takratnem britanskem zakonu obsojeni zaradi t. i."velike nespodobnosti". Leta 2013 je kraljica Elizabeta II. Turinga posmrtno pomilostila.

"Film je poklon drugačnosti. Govori o tem, kako pomembno je imeti v družbi ljudi, ki razmišljajo drugače in se ne uklanjajo pravilom. Z Moorom nisva hotela narediti biografije. Preplesti sva želela elemente vojne zgodbe, vohunskega filma, ljubezenske zgodbe ter temo človekovih pravic. Ljudje pričakujejo, da bo zgodba žalostna, a ni. Hoteli smo narediti zabaven film z veliko humorja. Zame je to film o upanju," je o filmu povedal režiser Morten Tyldum. Tyldum je občinstvo navdušil že s svojim celovečernim prvencem, komedijo Buddy (2003), njegov tretji celovečerec, akcijski triler Hodejegerne (2011), pa je postal najbolj uspešen norveški film vseh časov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.