Od izpopolnjujoče kariere na gledaliških deskah in pred filmsko kamero se poslavlja z "globoko hvaležnostjo" in "solzami v očeh".
O'Toole, ki bo 2. avgusta praznoval 80 let, je v torek sporočil, da se po polstoletni igralski karieri počuti čustveno izpolnjenega. Kot je dejal, je v filmskem svetu spoznal krasne ljudi, dobre kolege, s katerimi so si delili "neizogibno usodo igralcev: uspešnice in 'polomije'".
"Vsak se mora sam pri sebi odločiti, kdaj je čas, ko je treba končati," je dejal O'Toole, ki drži tudi rekord v kategoriji oskarjevskih osmoljencev. Leta 2003 se je lahko "potolažil" s častnim zlatim kipcem za življenjsko delo.
Kot dodaja, se bo kot upokojenec posvetil tretjemu delu svojih spominov. Pred časom sta izšli že dve knjigi spominov, ki se osredotočata na njegovo otroštvo in "vajeniško obdobje".
Rodil se je na Irskem, odraščal je v Angliji, služil v Kraljevi mornarici in že pri 17 letih začel igrati v gledališču. Igral je tudi v najstarejšem gledališču na Otoku, bristolskem Old Vic Theatru. V gledališču je dosegel veliki uspeh predvsem z vlogami Hamleta in Macbetha.
Pred kamero se je prvič pojavil leta 1960 v filmu The Savage Innocents (Nedolžni divjaki). Leta 1962 je dobil vlogo britanskega vojaka, arheologa in pisatelja Thomasa Edwarda Lawrencea v filmu Lawrence Arabski in z njo zaslovel.
Sledile so vloge v filmih Beckett (1964), Lord Jim (1965), Lev pozimi (1968), Zbogom, gospod Chips (1969), The Ruling Class (Vladajoči razred, 1972), Kaskader (1980), My Favorite Year (Najljubše leto, 1982), Zadnji kitajski cesar (1987) in številne druge.
Za stransko vlogo v televizijskem filmu Joan of Arc (Ivana Orleanska, 1999) je prejel emmyja, kot kaže, pa si je zadnjo oskarjevsko nominacijo za najboljšo vlogo prislužil leta 2006 v filmu Venus (Venera). Velja za subtilnega in intenzivnega igralca z rahlo ironičnim slogom in navidezno brezbrižnostjo.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.