Film/TV

Tatjana Božić: Prva ideja je bil film o tem, zakaj me nihče noče

Ljubljana, 11. 09. 2015 08.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Lina Eržen
Komentarji
28

Imela sem 35 let, bila sem samska in ljudje so mi govorili: “Dobro izgledaš. Zakaj te nihče noče?” Tako, pravi hrvaška režiserka, je nastala ideja o dokumentarcu, v katerem bi obiskala vse svoje nekdanje fante in enkrat za vselej našla "odgovor."

Tatjana Božić. Hrvaška režiserka, ki je študirala v Rusiji, sedaj pa živi na Nizozemskem.
Tatjana Božić. Hrvaška režiserka, ki je študirala v Rusiji, sedaj pa živi na Nizozemskem. FOTO: Aljoša Kravanja
Svoj film je Tatjana Božić naslovila Ljubezenska odiseja. Kot se za izdelek, ki nosi naslov po junaškem epu, spodobi, ga je snemala več let, zaradi tega pa je sčasoma postal še mnogo več kot le zabaven dokumentarec, v katerem režiserka z vsakim od petih nekdanjih fantov razpravlja, kaj je šlo po zlu. Usoda je hotela, da se je med snemanjem zopet zaljubila, zaradi tega pa ni le svoje življenje na novo postavila v Amsterdamu, postala je tudi mama. Tako film preneha biti samo razglabljanje o tem, kako pravljično bi bilo, če bi zaljubljenost trajala večno in bi nam tisti, zaradi katerega ne moremo spati, čustva vedno vračal. Dokumentarec je iskren, na trenutke pa že kar boleč prikaz truda, ki ga dva, ki nista več samo zaljubljenca, ampak tudi starša, vlagata, da bi našla ključ, kako ohraniti svoj odnos in družino, ne da bi hkrati žrtvovala individualno srečo in dobro počutje. Ker je danes 46-letna Božićeva odrasla na Hrvaškem, doštudirala v Rusiji, v žaru ljubezni pa se na drug konec Evrope ni preselila prvič, je njena pogumna odiseja tudi zanimiv prikaz razlik med severom in jugom, vzhodom in zahodom.

V angleščini ste svoj film poimenovali Happily Ever After (In srečno sta živela do konca svojih dni). Ima vaš film srečen konec?

Absolutno. Čeprav je srečen v smislu, da sem bolj v stiku sama s seboj. Kar pa je zagotovo bolj srečen konec, kot če bi se poročila in živela neko tujo idejo tega, kaj naj bi bila sreča.

Kako ste se odločili, da posnamete takšen dokumentarec?

Ko so vsi moji fantje film prvič videli na premieri v Zagrebu, so se šalili, da bodo sedaj oni naredili svojo verzijo.

Živela sem na Hrvaškem, imela sem 35 let, bila sem samska in dogajalo se mi je, da so mi ljudje govorili: “Dobro izgledaš. Zakaj te nihče noče?” Oziroma – še ko sem živela v Rusiji, sem slišala ženske govoriti: “S 25. leti je bolje biti ločena, kot še nikoli poročena, ker potem to ne pomeni, da te nihče noče, ampak samo, da ti ni uspelo.” Prva ideja je bila torej film o tem, kaj je narobe z mano, da me nihče noče (smeh). S to idejo sem odšla na delavnico razvijanja scenarija za dokumentarni film in tam srečala Rogierja (Nizozemca, zaradi katerega se je preselila v Amsterdam op. a.). On je torej najprej prebral moj scenarij, nato me je šele spoznal. In vedel je, da bo – če bo z mano, moral biti tudi v filmu. Ko sva bila na prvem zmenku, je bil on tisti, ki je iz žepa povlekel kamero in dejal – “to boš potrebovala za film” (smeh).

Obenem je torej rekel 'da' vam in filmu; kako pa ste prepričali 5 nekdanjih fantov?

Uporabila sem majhen trik (smeh). Nisem jim rekla, da delam film o svojih bivših, ampak da delam film o sebi in se pogovarjam z vsemi, ki me dobro poznajo. Moram reči, da so dobro reagirali, čeprav sem jih opozorila, da pridem s celo filmsko ekipo. Samo Angleža sem morala prepričevati.

Tatjana in Rogier. Prizor iz filma.
Tatjana in Rogier. Prizor iz filma. FOTO:
V filmu ste zelo iskreni. Ste imeli trenutek, ko ste se ustrašili, kaj si bodo ljudje o vas mislili?

Seveda. Recimo obstaja prizor, ko jokam, kako si želim biti srečna, kamera pa me snema povsem od blizu. Izgledam grozno. Grozno! To je bilo v Rusiji, naslednji dan sem odpotovala domov in na računalniku gledala posnetke. Samo zaprla sem ga in rekla – ni šanse, da bo to v mojem filmu. Toda ker je montaža trajala leto in pol, sem imela veliko časa za razmišljanje. Počasi se navadiš tudi na take posnetke in si priznaš, da bi bilo prav, da so v filmu. Če bi se morala odločiti tisti dan, pa zagotovo ne bi zbrala dovolj poguma (smeh).

Povedali ste, da je dokumentarec nastal po scenariju. Kako se razlikuje od filma, ki ga lahko vidimo na platnu?

Vse, kar je v scenariju, je tudi v filmu, le da je vsebina filma potem še bogatejša od scenarija. Ljudje napačno mislijo, da za dokumentarec ni treba napisati scenarija.

Vse, kar je v scenariju, je tudi v filmu, le da je vsebina filma potem še bogatejša od scenarija. Ljudje napačno mislijo, da za dokumentarec ni treba napisati scenarija. S soscenaristom sva recimo natančno določila, kakšno idejo bo predstavljal vsak od petih fantov. Eden je bil romantična prva ljubezen, drugi pa recimo fant, ki je zame ljubezen mojega življenja, on pa se skoraj ničesar ne spomni, saj sem bila zanj samo ljubica (smeh).

Film je nastajal več let. V tem času ste se preselili na drug konec Evrope, se skoraj poročili, rodili ste otroka, soočili ste se z izgubo svoje matere. Kaj ste se med ustvarjanjem tega filma naučili o sebi in ljubezni?

Ko sem začela snemati film, sem verjela, da ne smeš kriviti drugih za tisto, kar ti ni všeč v svojem življenju. Ampak šele med snemanjem sem to res ponotranjila. Ko sem gledala posnetke, sem namreč ugotovila, da mi nikoli ne pomaga, če se ukvarjam s tem, kdo je kriv. Za nekoga, ki se je v odnosih pogosto izgubljal, pa je pomembno še, da je ta film postal proces sprejemanja same sebe. Zato sem tudi lahko celemu svetu pokazala toliko trenutkov, v katerih se sebe tudi sramujem. Ker sem ugotovila, da je ljubezen tudi to, da sprejmeš sebe. Ko so vsi moji fantje film prvič videli na premieri v Zagrebu, so se šalili, da bodo sedaj oni naredili svojo verzijo (smeh). Ampak resnično mislim, da bi me težko pokazali v še bolj neizprosni luči, kot sem se sama.

"Mislim, da si - če bi še vedno živela na Hrvaškem - nikoli ne bi upala narediti takega filma, kot sem ga, ker bi imela predsodek, da ne bo dobro sprejet," pravi.
"Mislim, da si - če bi še vedno živela na Hrvaškem - nikoli ne bi upala narediti takega filma, kot sem ga, ker bi imela predsodek, da ne bo dobro sprejet," pravi. FOTO: Aljoša Kravanja
V filmu so en Rus, en Latvijec, en Hrvat, en Nemec, en Nizozemec in en Anglež. To ni začetek vica, čeprav se kulturnim razlikam marsikdaj nasmejimo. Kako bi rekli, da se razlikujejo kot partnerji?

Rekla bi, da obstaja samo razlika med partnerstvom v bolj ali manj patriarhalni družbi. V filmu imate recimo prizor, ko mi sorodnica razlaga, da je vedno vse tako, kot želi ženska, samo na zunaj se mora delati, da je šef on. Se pravi, da lahko dobi, kar želi, ampak na nek bolj skrit način; tega ne more zahtevati odkrito. Na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji so si ženske izborile pravico, da lahko odkrito rečejo, kaj si želijo. Ko sem se iz Rusije, ki je prav tako bolj patriarhalna, priselila k Angležu v London, se mi je tako recimo zgodilo, da sva se skregala in jaz sem vzela svoj kovček in zagrozila, da bom odšla. Začela sem pakirati in čakala, da mi reče, da me ljubi in me začne prositi, naj ostanem. On pa je dejal: "Spoštujem tvojo odločitev." Seveda sem bila zgrožena (smeh).

Pa vendar ne toliko, da se ne bi naslednjič preselili še na Nizozemsko.

Na Nizozemskem so na sploh vsi zelo emancipirani, zelo enakopravni, pravzaprav že enaki. Moški lulajo sede, ženske nosijo šest vrečk, ne da bi jim padlo na pamet, da za pomoč zaprosijo moškega.

Spoznala sem, da se moraš vedno le naučiti koda, ki ga ima vsaka kultura. Ko ga enkrat poznaš, se zavedaš, da se lahko nekdo obnaša drugače kot ti, a to še ne pomeni nujno kaj slabega. Ko sem se preselila na Nizozemsko, mi je bilo recimo res grozno, ker so tako hladni. Ampak oni niso dejansko hladni, takšen je njihov kod obnašanja. Pri nas so ljudje toplejši, ampak se tudi obnašajo bolj patriarhalno. Recimo zdravnik se bo do tebe obnašal veliko bolj pokroviteljsko, medtem ko na Nizozemskem morda ne bo izkazal toliko sočutja, se bo pa obnašal, kot da si mu enakovreden. Na Nizozemskem so na sploh vsi zelo emancipirani, zelo enakopravni, pravzaprav že enaki. Moški lulajo sede, ženske nosijo šest vrečk, ne da bi jim padlo na pamet, da za pomoč zaprosijo moškega. Ampak potem pride do druge težave, ker so si včasih enaki že do te mere, da izgine seksualna privlačnost.

Na Hrvaškem so vas spraševali, zakaj še niste poročeni, na Nizozemskem, pravite, ženske nosijo po šest vrečk. Ste opazili, da bi bil film v različnih državah različno sprejet?

Mislim, da si - če bi še vedno živela na Hrvaškem - nikoli ne bi upala narediti takega filma, kot sem ga, ker bi imela predsodek, da ne bo dobro sprejet. Ampak sem bila še sama presenečena,  kako podobno so povsod sprejeli film. Na premieri v Zagrebu sem bila recimo zelo živčna, ko sem čakala trenutek, ko me v filmu Rogier obtoži, da se vedno postavljam v položaj žrtve in da je to moja balkanska mentaliteta. Na premieri je bila cela moja družina, vseh šest fantov, poleg tega pa še predsednik, župan, kopica ministrov in politikov ... Nihče se ni smejal. Toda ko sem potem film gledala še v drugih kinematrografih po državi, so se ob teh njegovih besedah brez izjeme nasmejali tudi pri nas. Očitno se v Zagrebu niso upali zaradi politikov (smeh).

Britanec Jacob. Zaradi njega se je preselila v London. Prizor iz filma.
Britanec Jacob. Zaradi njega se je preselila v London. Prizor iz filma. FOTO:

Koliko časa ste snemali?

S filmsko ekipo smo snemali šest mesecev, s Rogierom pa sva sama snemala svoje partnerstvo dlje. Približno tri, štiri leta so minila od takrat, ko sva se spoznala do montaže. V filmu pa so tudi moji stari posnetki bivših fantov. Ko sem snemala te, sem to počela, ker me je zabavalo. Pojma nisem imela, da bodo kdaj končali na filmskem platnu.

Vaš naslednji projekt?

Dva projekta imam. Eden je spet o ljubezni; ženske v različnih državah govorijo o svojih ljubezenskih izkušnjah. Potem pa imam v načrtu še dokumentarno serijo o življenju žensk v nekdanjih socialističnih državah, torej ne samo v bivši Jugoslaviji.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

AAnima
12. 09. 2015 14.48
+1
Super. Pravzaprav kar aktualna tematika sodobnega časa.
californija
12. 09. 2015 10.17
-2
ma zakaj je treba promovirat in oglaševat tole babo ki ej totalna nula in ni naredila nič omembe vredno. pa še iz hrvaške je
mariomandzukic
12. 09. 2015 10.06
-1
upam,da nikol nebom docakal 30ke in to ne zarad sebe,ampak zarad zensk.meni vse zenske nad 30 delujejo staro in nezanimivo,pa se vonj imajo drgacen od mlajsih punc
Darth Sidious
12. 09. 2015 10.16
+1
Darth Sidious
12. 09. 2015 10.16
+1
AAnima
12. 09. 2015 14.45
+2
Sem že kar precej mimo 30-ke, pa mi je zanimivo to, kako veliko mladcev meni, da so jim pa starejše bolj zanimive, ker so bolj sproščene, bolj modre, manj komplicirajo itd.. Vse do neke mere drži, če si zanimiv kot oseba že od mladosti. Itak, da se naša embalaža spreminja, stara.., a to je proces, ki zadene vse. Ostaja pa sončnost oseb, bogatenje z izkustvi, sproščenost do življenja, nekompiciranje za vsako figo etc.. Za sorodne dušce starost ni neka strašna ovira. Saj jesen in zima tudi moreta biti. Uživaj v mladosti! Včasih je le ta lahko tudi zelo naporno obdobje. :D
AAnima
12. 09. 2015 15.43
+2
p.s. Še samo dobronameren nasvet: Pazi, kaj si želiš (četudi izrečeš v hecu ali na to le pomisliš), da se ti besede res ne uresničijo. 30ka bo hitro tu in ti boš šele takrat ravno prav zrelih misli in poln življenskih radosti. Morda je prav, da začneš gledati v ljudeh tudi na vsebino, ne le embalaže. Boš videl, kolk zanimivih ljudi je na svetu. Tudi tvoja zunanjost je minljive narave in pomisli, kaj razen tega, lahko ti ponudiš ljudem okrog sebe. Enako privlači enako. Meni se dogajajo v glavnem vsebinsko zanimivi ljudje - zanimajo me že cel lajf, po drugi strani me pa samo lepotani brez vsake prave vsebine nikoli niso zanimali - so se mi zdeli silno dolgočasni. Prijazen pozdrav!
sandi101
12. 09. 2015 08.19
+4
Noben jo noče, ja seveda ,če pa jo rada ne da... Iz nič je enako nič! Veliko je še takšnih, ki znajo sam jamrat, da ni več pravih moških, same pa niso nč boljše, kvečjemu slabše!!!!!!!!!
leond1
12. 09. 2015 00.43
+1
za pom pine bi bila dobra
Darth Sidious
11. 09. 2015 23.49
+1
Nihce je noce, ker ji je fen popiz-du. Kan je to dracje vrh njene glave? Izgleda kot Edvard skarje.
tedo41LUQmedo
11. 09. 2015 23.41
-1
Tatjana, zašto ne skužiš, da nisi baš lijepa?
Quatflow
11. 09. 2015 23.18
+4
Vsak ima svojo pot, eden je pa v zakonu pri 25ih in nesrečen, drug srečen, tretji bi rad to, četrti tisto..kdo ve kaj vse nas še čaka...leta so samo številka..za nekatere bolj realna, za druge manj..soditi je najslabše..vsak ima svoj razlog in svojo pot !
murate
12. 09. 2015 05.14
+1
Seveda ima vsak svojo pot kateri sledi ,pa vendar kar kuhaš ponavadi poješ , kakor si postelješ tako spiš .Za srečo se je treba truditi
Dakota 100
11. 09. 2015 20.01
+2
Saj ni nič čudnega, zatežena babnica pa še hrvatica povrhu.
BŠK
11. 09. 2015 19.34
+2
Zanimivo! A to, da je pa večina takih, ki so sponzoruše pa ne pove? Priporočam, da naredi nekaj o aseksualnosti
murate
11. 09. 2015 17.10
+4
problem teh žensk nastane ,ko spoznajo,da so pri teh letih primerni fantje že zdavnaj poročeni očki in da kakšno pri 35-ih ali 45 uporabijo samo za rekreacijo.
spletni_nepridiprav
11. 09. 2015 15.50
+1
morda je pa noben noče ker jo je že pol sveta imelo in je lajdra?! lol. morda bo pa kakšen migrant zanjo ponudil 2 kamele.
MedellinCartel
11. 09. 2015 14.24
+2
a se je pogledala v ogledalo
reci1
11. 09. 2015 12.48
+0
Verjetno dobra emalaža brez vsebine.
crazy but true
11. 09. 2015 12.03
+6
Problem pri 35 letnicah je, da naglo izgubljajo svojo privlačnost v primerjavi s svojimi mlajšimi "kolegicami", hkrati pa še vedno pričakujejo da bo tip oh in sploh hud in plesal tako kot ona žvižga. Že samo to, da se je šla igrice v stilu "ok, spakirala sem kovčke zdej pa se ti vrži na kolena pred mano pa me prosi da ostanem" je povsem tipično za take feministične kure. Noben (pameten) te noče, ker nisi privlačna in ker si en velik kup problemov in manipulacij. Ampak, če si najdla enga da te prenaša, vsa čast.. Marsikateri ostanejo samo mački..
jenihvetes
11. 09. 2015 10.45
+10
spet neka ULTRAFEMINISTIČNA propaganda, ja ok, vsi moški smo phrasci, bahrabe, površinski ipd., ženske ste pa angelčki ki hočejo samo ljubezen...
valjhunsinkajtimara
11. 09. 2015 10.19
+10
saj ni čudno da jo nihče noče, če je pa vase zavarovana sitnoba, k tvojo sliko in ime po dokumntarcih kaže
balon200
11. 09. 2015 10.15
+1
Kdo hoče ženo, ki snema filme? Noben, razen tak, ki mu je vseen zanjo in za vse. Verjetno so ji družbeni pojavi in mediji na prvem mestu. Biti mama ali žena, to bi imela tako za zdraven, ko bi imela 5 minut časa. Mal udarena pač, pa noben noče imet posla s tem, le zakaj bi. Mal za hec ok, pol pa bežiii.
VolkBrenin
11. 09. 2015 09.25
+12
Bravo Tatjana ...Respect ...Tudi za idejo ...
bebo3
11. 09. 2015 08.38
+8
Pa koga brigajo njeni bivši fantje? Vsak človek ima svoje bivše pa ne snemamo filmov o tem.
beowulfsam
11. 09. 2015 09.16
+19
Pravzaprav je že vsaj eden film na to temo...samo, da okoli hodi tip. V raznih nadaljevankah sem tudi že večkrat videl nekaj podobnega, tako, da nič strašno posebnega, kar se tiče teme. Kakorkoli, mogoče je celo dober film. Raje tole preberem ali vidim, kot nekaj o Kardashianih, Murkotu, Bieberju in podobnih šusih v glavo.
Milko Plahuta
11. 09. 2015 10.22
+0
Razen če ni ta film humoristične narave, je s to žensko nekaj hudo narobe.. Hoditi naokrog in spraševati zakaj so jo pustili je bolano. kot, da tega sama ne bi vedela..Česa vsega se ženščeta ne izmislijo za lastno.reklamo.
Milko Plahuta
11. 09. 2015 10.22
-1
Razen če ni ta film humoristične narave, je s to žensko nekaj hudo narobe.. Hoditi naokrog in spraševati zakaj so jo pustili je bolano. kot, da tega sama ne bi vedela..Česa vsega se ženščeta ne izmislijo za lastno.reklamo.