VIDEO: Srhljivo študentsko življenje

Tanka linija med prijateljstvom in obsedenostjo razpara sobo v študentskem domu v srhljivem psihološkem trilerju Cimra. Za oskarja nominirani režiser Christian E. Christiansen je stkal dobro izdelano pripoved o norosti in zamenjavi vlog, polni genialnih preobratov in presenečenj, ob katerih človeku zastane srce, ko naivna brucka začne sumiti, da njena cimra ni tisto, kar se zdi.

Sara (Minka Kelly), nadarjena študentka oblikovanja iz Iowe, pride v Los Angeles. Komaj čaka, da začne študirati in spozna veliko mesto. Čedna, živahna in po naravi radovedna očara svoje nove cimre, še posebej Rebecco (Leighton Meester). Rebecca, bogato dekle iz Pasadene, takoj vzame Saro pod svoje okrilje, razkazuje ji kulturne znamenitosti mesta in si z njo deli prenatrpano omaro dizajnerskih oblačil.

A ko Sara v študentskem naselju sklene še druga prijateljstva, med drugim z žurerko Tracy (Aly Michalka), se Rebecca oddalji in začne vse bolj čudaško prezirati cimrino družabno življenje. Ko se Sarina romanca z novim fantom Stephenom (Cam Gigandet) razcveti in v mesto pride njena mentorica, uspešna modna oblikovalka Irene (Danneel Harris), ima vse manj časa za Rebecco, ki postane še bolj odločena, da bo imela Saro samo zase.

Rebeccino ekscentrično obnašanje postane še bolj skrb vzbujajoče, ko začne Sara sumiti, da ji uničuje prijateljstva. Sara oklevaje privoli v večerjo na zahvalni dan pri Rebeccinih starših v njihovi razkošni hiši in odkrije skrivnost, ki jo prepriča, da zapusti sobo v študentskem naselju in se preseli k fantu Stephenu. A ko se Sara skuša oddaljiti od vse bolj obsedene nekdanje cimre, Rebecca povsem podivja in njuno zadnje soočenje je neizogibno.

Ko je scenarij prišel v roke producenta Douga Davisona, je takoj vedel, da ima elemente uspešnega trilerja. Scenarij je bil spretno oblikovan, temeljil je na dialogih in likih. Napetost se stopnjuje, ko se zgodba razvija, se občinstvo počuti čedalje bolj nelagodno in proti koncu že čisto prestrašeno.

Sonny Mallhi, ki je pod izmišljenim imenom scenarij poslal v Vertigo Entertainment, je pri podjetju delal na oddelku za razvoj. V letih, ko je ocenjeval in pilil scenarije drugih, se je tudi sam poigraval z zamislijo za triler, ki bi združeval dva elementa, ki sta ga zanimala. "Celotna zadeva z bruci in cimri mi je vedno zbujala nelagodje," pravi. "Celo šolsko leto si prisiljen živeti z nekom, ki ga sploh ne poznaš. Zgodi se marsikaj. Bodisi skleneš prijateljstvo za vse življenje bodisi s to osebo nikoli več ne spregovoriš niti besede. Poleg tega sem se vedno poigraval z idejo o zalezovanju, ki sem jo hotel razdelati. Vsak na neki točki svojega življenja nekoga zalezuje, če to prizna ali ne. V srednji šoli ste se vozili mimo hiše nekoga, ker se vam ni oglasil na telefon, ali pa se s kolesom peljali mimo kraja, za katerega vam je neka oseba povedala, da bo tam – vse to je zalezovanje. Ko sem ta dva scenarija združil, sem dobil zamisel za Cimro."