Film/TV

FOTO: Saša Lošić: Treba je pozabiti na teror statusa

Ljubljana, 13. 11. 2011 10.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Avtor

Teja Pelko

Film Orkestar je realen prikaz časa in generacije, ki je preživela razpad države in spremembo sistema vrednot, toda ostala zvesta sama sebi. Film govori o začetkih skupine, njenem vrhuncu, nekajletnem mirovanju zaradi izbruha vojne in vnovičnem obujenju.

Zaradi ogromnega zanimanja za film Pjera Žalice o 25-letni karieri Saše Lošića in sarajevski skupini Plavi orkestar so se odgovorni pri Liffu odločili, da v svoj program uvrstijo še dve dodatni projekciji. Mi smo se udeležili druge.

Razprodana dvorana je tudi tokrat pokala po šivih, reakcije publike pa je nekaj časa iz zadnje vrste spremljal tudi glavni protagonist filma, nato pa svoj sedež odstopil enemu izmed gostov.

Vintage modna revija ljubljanskega Ab-Fab-a. FOTO: Miro Majcen

Med občinstvom je bil tudi glasbenik Miha Guštin - Gušti. "Film lepo teče od začetka do konca. Ne popušča. Ni ti dolgčas niti za sekundo. Najbrž tudi zato, ker sem tako Plavi orkestar kot Jugoslavijo nekako isto doživljal, kot jo doživljajo v tem filmu. Jaz sem sicer vsaj deset let mlajši, zato nikoli nisem bil del te scene. Sem jo pa spremljal. Zmeraj sem si želel biti del te scene, a sem bil premlad. Je pa definitivno vplivala name kot na umetnika in glasbenika. Plavi orkestar so bili eni od mojih vzornikov. Teh je bila sicer iz nekdanje Jugoslavije cela paleta. Od Idolov, Parnega valjaka, Zabranjega pušenja do Pankrtov, Party breakersov in Bajage. Vse, kar je bilo dobro, sem poslušal in se učil od njih. Pri Plavem orkestru mi je bilo najbolj všeč to, da znajo narodni 'sound' dati v tak sofisticiran rock 'n' roll, ki dejansko prepriča tudi tiste, ki narodnjakov nikoli ne poslušajo, da rečejo, to je pa dobro," nam je po projekciji filma povedal glasbenik, nato pa se pridružil prav posebni zabavi z okusom po vintagu, za katero so poskrbeli ljubljanski Ab-Fab, sarajevski audio-visual duo Diskobajagi, ki ga sestavljata člana skupine Dubioza kolektiv Brano Jakubović in Vedran Mujagić, ter slovenski DJ Ichisan. V vlogi gostitelja in povezovalca zabave pa se je izkazala 'prva baretka Balkana' Saša Lošić, ki je bil – kot nam je zaupal – nad reakcijami občinstva vidno ganjen.

Pjer Žalica in Saša Lošić sta se o projektu dogovarjala vrsto let. FOTO: Miro Majcen

"Reakcije so identične, kot so bile v Zagrebu in Sarajevu. Ljudje se smejijo, jočejo in molčijo na istih mestih. Neverjetno. To potrjuje mojo tezo, da sta Ljubljana in Sarajevo mesti, ki sta zelo blizu drug drugemu tako kot nobeno drugo mesto v nekdanji Jugoslaviji. Mentaliteti sta si zelo všeč. Danes je tu veliko mojih prijateljev iz Sarajeva in vsi pravijo, da se v Ljubljani najbolje počutijo od vseh mest v nekdanji Jugoslaviji. Včeraj je bila premiera v Cankarjevem domu. Začutil sem potrebo po tem, da ljudem povem, da jim imam rad. Sicer nisem patetičen, čeprav bi kdo, ki posluša moje pesmi, rekel drugače. Tudi danes me je prijelo, da bi to rekel, a se nisem želel ponavljati. V nekem trenutku sem pomislil, da bosta Slovenija in Ljubljana za vedno ostala del mojega življenja, del tega filma in del moje skupine. V nekem trenutku sem se ujel, da razmišljam, da so vsi ti ljudje, ki so tu, pravzaprav del zgodbe filma in da sem naredil neki neverjetni dokumentarni film. Sarajevo in Ljubljana sta del mojega življenja, ki se prepletata v filmu. Ljudje, ki gledajo ta film, so neposredno povezani z mojo usodo, z usodo moje skupine. To je bila ena od najbolj razburljivih izkušenj, odkar delam v umetniškem svetu," nam je povedal Loša, za konec pa vsem na srce položil še tole misel: "Živimo v času recesije in krize. A zavedati se je treba, da imamo eno neponovljivo življenje in ga ne smemo preživeti v nekem krču. V človeški zgodovini so bile že težje situacije, a smo jih preživeli. Mislim, da je treba pozabiti na teror statusa: Ne potrebujemo novih mobitelov, novih džipov, lahko smo srečni z majhnimi stvarmi. Življenje delajo majhne stvari."

Za vizualno-zvočni performans na zabavi sta poskrbela sarajevski audio-visual duo Diskobajagi: Brano Jakubović in Vedran Mujagić. FOTO: Miro Majcen

Pjer Žalica nam je povedal, da je film nastajal vrsto let in da je šlo za kar dolg proces. "Z Lošo sva dolgo časa načrtovala, da bi nekaj naredila skupaj. Po nekaj letih sva prišla na idejo, da bi naredila zgodbo o času, v katerem smo živeli. Potem sem ugotovil, da bi bil najboljši lik za to zgodbo ravno on in njegov bend. Potreben je bil določen čas, da je na to pristal. Šlo je za kar dolg proces," nam je dejal Žalica in dodal, da mu zelo veliko pomeni to, da ga je naredil. "Sicer imam veliko treme pred premiero, popolnoma sem inhibiran. A pri temu filmu tega ni bilo. Verjetno zato, ker govorimo zgodbo, ki je nam pomembna, ki smo jo želeli povedati. Manj mi je pomembno, če ljudem ni všeč. Dobro se počutim, da sem naredil ta film, tako da nimam treme. Vseeno mi je tudi, če ne bo pretirano uspešen. Pomembno mi je, da sem film naredil."

V dokumentarcu poleg članov skupine sodeluje veliko ljudi, ki so tako ali drugače povezani njihovo življenjsko potjo, med njimi Goran Bregović, Jani Novak, Roman Uranjek, Rambo Amadeus, Rade Šerbedžija, Vito Taufer, Saša Broz, Branko Đurić, Severina, Milan Kučan, Magnifico, Marcel Stefančič, Stipe Mesić, Elvis J. Kurtović, Miljenko Jergović, Ivica Osim, Dragan Bjelogrlić, Bogdan Diklić in drugi. Po Pjerinih besedah s sogovorniki ni bilo težav.

"Bile so kakšne tehnične težave, da ko bi mi lahko prišli, osebe ni bilo tam, sicer pa ne. Morda so bile dve ali tri osebe, ki iz nekega razloga niso želele biti v filmu, a vsi so se nas kulturno izognili, noben nas ni zavrnil. Sogovorniki so dali filmu takšno dinamiko, da so postali liki v filmu, tako da imamo dinamiko dialoga igranega filma," nam je povedal Pjer, zadovoljen tudi z reakcijami publike. "Reakcije so zelo podobne. V zelo majhnem odstotku ljudje na določena mesta v filmu reagirajo drugače. Naš namen je bil, da se na film reagira emotivno, ne racionalno, in zdi se mi, da to dobro funkcionira, vsaj regionalno. Po novem letu bomo šli s filmom izven regije in za to bomo naredili malo prilagojeno verzijo. Predvsem bomo bolj pojasnili zgodovinsko-politični kontekst, ki je nam poznan, njim pa ne toliko."