Film/TV

S povečevanjem porabe pretočnega videa prihajajo resni izzivi za družbo

Ljubljana, 22. 09. 2017 17.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Odpiranje ponudnikom globalnih vsebin na spletu poleg na prvi pogled pozitivnih učinkov s sabo prinaša tudi pasti. Ne samo za lokalne ponudnike vsebine, temveč tudi regulatorje, ki nimajo orodij za nadzor takšnih ponudnikov, ki se pogosto požvižgajo na lokalna pravila in jezik.

Dvakrat več fiksnih priključkov na širokopasovni dostop do spleta v Sloveniji v zadnjem desetletju je eden od poglavitnih razlogov, da se v zadnjih letih bistveno spreminjajo navade ljudi pri spremljanju vsebin. Po podatkih Evropske komisije je pri nas na splet s širikopasovno povezavo priključenih že preko 600 tisoč gospodinjstev. Rast se dogaja tudi na področju mobilne telefonije, kjer ima širokopasovno povezavo, torej povezavo preko omrežja tretje ali četrte generacije že tri četrtine prebivalcev. Preprostost dostopa do spleta je tako v zadnjih letih povzročila izjemno rast uporabnikov video storitev na zahtevo in v resnici spremenila gledalske navade ljudi, kar posledično pomeni spremenjene navade v medijski industriji.

Gledanje televizije - 1
Gledanje televizije - 1 FOTO: Thinkstock

Raziskava, ki jo je pred kratkim pripravilo britansko podjetje O&O tako ugotavlja, da medijska industrija postaja vedno bolj personalizirana, kar najbolj velja za digitalne medije. Čeprav linearna televizija zaradi več kot 90-odstotnega dosega prebivalcev še vedno predstavlja prvi vir informacij, tudi gledanost linearnih programov počasi upada, jo pa, za te iste televizije, nadomešča oziroma celo povečuje gledanje televizije z zamikom. Mnogo bolj se s personalizacijo ukvarjajo ponudniki videov na zahtevo, ki lahko na podlagi analize navad gledalcev zagotavljajo boljšo gledanost vsebin in daljše čase, ki jih njihovi gledalci preživijo pred zasloni.

Količina prenešenih podatkov v mobilnih omrežjih se bo po napovedih analitikov O&O do leta 2021 skoraj potrojila.

In prav to bo, pravijo pri O&O eden od poglavitnih trendov v medijski industriji v prihodnjih letih. Poleg tega, da bodo uporabniki do vsebin povezani vedno, da bodo med napravami prehajali povsem brez težav in da bodo te vsebine zelo usmerjene in zelo ciljane na posameznega uporabnika. A hkrati opozarjajo tudi na to, da bodo storitve vedno bolj globalne. Da nacionalnih meja ne bo več in da si bodo nacionalni ponudniki vsebin morali prostor deliti z regionalnimi ali celo globalnimi ponudniki, ki že danes ponujajo svoje storitve. A to s sabo prinaša vrsto izzivov, na katere pa države in tudi Evropska unija niso pripravljene.

Marko Milosavljević, profesor na Fakulteti za družbene vede in član ožje skupine strokovnjakov, ki svetujejo Evropski komisiji za področje medijev in kulture opozarja, da "Globalna narava sodobnih ponudnikov novih medijskih storitev uničuje moč in smiselnost nacionalnih regulacij in zakonodaj, če ni skupne akcije na ravni Evropske unije," pravi. Ker gre za ponudnike, ki vsebino ponujajo v posamezni državi, hkrati pa so registrirani v tujini jim zato ni potrebno spoštovati lokalne zakonodaje. "To seveda predstavlja nelojalno konkurenco domačih televizijskim programov, ki morajo ustvarjati določeno količino slovenskega programa in znotraj tega zagotoviti ustrezen prostor zunanjim, 'neodvisnim' producentom. Takšen dvojni sistem – sistem dvojnih meril – je nepošten in dolgoročno škodljiv," še dodaja.

Mobilni telefon
Mobilni telefon FOTO: AP

A države pri zagotavljanju ustreznih pogojev močno zaostajajo za industrijo. V zadnjih desetih letih je denimo Facebook z 20 milijonov uporabnikov globalni zrasel na več kot 2 milijardi, Netflix pa na ponudnika, ki preko meja dosega preko 100 milijonov ljudi. "Tudi pri Netflixu in podobnih ponudnikih velja, da ne rabijo izpolnjevati slovenskih kvot, vendar po mnogih državah, denimo na Nizozemskem ali v Franciji to od Netflixa že zahtevajo ali pa Netflix določena ta pričakovanja izpolnjuje sam, zaradi dobrih odnosov z regulatorji in družbo," poudarja Milosavljević. Lokalne ponudnike lahko denimo domači organi kaznujejo, če posredovana vsebina ni prevedena v domač jezik, medtem ko lahko ponudniki, ki so registrirani v tujini, brez težav ponujajo video vsebine v tujem jeziku. "Tukaj je potrebna skupna regulativa na ravni Evropske unije. Ta ima moč in zmožnosti, da strožje mehanizme vpelje. Le tako lahko zaščiti nacionalne akterje, ki morajo spoštovati nacionalno zakonodajo in zahteve, in vpelje vsaj določeno odgovornost," dodaja Milosavljević.

Kot še ugotavlja O&O bomo v prihodnje zagotovo priča konsolidaciji na lokalni ravni, saj je to edini način, da bodo lokalni ponudniki vsebine lahko konkurirali globalnim, ki izkoriščajo ekonomijo obsega, ki vsebino ustvarjajo globalno in z globalnimi proračuni, nekajkrat večjimi od lokalnih. Obenem napovedujejo tudi ustvarjanje ekosistemov okoli ponudnikov opreme, kar bo bistveno vplivalo tudi na obnašanje uporabnikov vsebine in oglaševalcev. Novi načini oglaševanja bodo mnogo bolj ciljani, uporabnika pa bodo, tako so prepričani, spremljali preko različnih naprav, kar bo za regulatorje predstavljajo še dodaten izziv.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.