"Ko sem v Bosni in Hercegovini obnavljal preteklost, so me navdajali občutki nostalgije, melanholije in tisočera vprašanja. V Bosni sem živel v obdobju Cirkusa Columbia, zato imam izkušnje iz prve roke. Poznal sem dogodke in psihologijo,“ je povedal režiser Danis Tanović. "Snemanje filma mi je dalo priložnost, da sem vse te dogodke videl skozi oči drugih ljudi. Postopek mi je omogočil zelo dragocen vpogled. To je možno le, če se postaviš v kožo nekoga drugega."
Tanović je proti vojni in nasilju
Scenarij je Tanović zasnoval po istoimenskem romanu bosanskohercegovskega novinarja nekdanjega hrvaškega tednika Feral Tribune Đikića, za katerega je leta 2004 prejel nagrado Meša Selimović.
Zgodba filma se odvija v Bosni in Hercegovini leta 1991. Komunisti so ostali brez oblasti, Divko Buntić pa se vrne v kraj, kjer je odraščal, da prevzame družinsko hišo. Po 20-letnem izgnanstvu v Nemčiji se Divko vrne v rdečem mercedesu s seksi mladenko Azro, črnim mačkom Bonnyjem in polnimi žepi nemških mark.
Gotovina in sorodnik Ivanda, pred kratkim imenovani "demokratični" župan, pomagata Divku na silo izseliti bivšo ženo Lucijo in 20-letnega sina Martina. Martin in Lucija imata srečo, ker po zapletu s policijo ne končata v zaporu. Odselita se v majhno in razpadajoče občinsko stanovanje.
Večina prebivalcev zaradi vsakodnevnih opravkov nima časa za vse večje politične napetosti. Čeprav v okolici velja napetost, si večina ne more predstavljati, da bi kdor koli ali kar koli razdelilo Bosno in Hercegovino. Martin in njegova mati sta prijatelja tako z bivšim komunističnim županom Leonom kot tudi stotnikom jugoslovanske vojske Savom.
Martina šokira odkritje, kako hitro prijatelji postanejo sovražniki, ko se prijatelj iz otroštva Pivac pridruži hrvaški paravojaški enoti. Ko se vojna vihra bliža, bodo globoka čustva in pripadnost na največji preizkušnji. Pojavi se vprašanje: ostati ali oditi?
Filmske vloge so si v filmu, ki na kinematografska platna prihaja zadnji dan v marcu, razdelili sami izvrstni igralci: Miki Manojlović, Mira Furlan, Boris Ler, Jelena Stupljanin in drugi.
O režiserju in filmu ...
"Večina moje filmske kariere je povezana z vojno in njenimi posledicami. Ko sem bil v vojski, sem jo snemal. Potem sem snemal dokumentarce o vojni,“ je povedal Tanović. "Vse izkušnje so se zbrale v mojem prvem celovečernem filmu Na nikogaršnji zemlji. Pred kratkim sem posnel film Triaža, ki se ukvarja s posledicami vojne. Zgodba v filmu Cirkus Columbia se neha, ko se vojna začne. Trije filmi zame predstavljajo nekakšno trilogijo. Pred, vmes in po vojni. Nikogaršnja zemlja se odvija med spopadi, Triaža potem, Cirkus Columbia pa prej.“
Vojna je Tanovića močno zaznamovala. "Dolgo časa je obdobje vojne spadalo v življenje, ki se ga nisem spominjal. Ko sem pomislil na življenje pred vojno, sem imel prazno glavo,“ je zaupal. "Kot da bi vojna zasenčila vse, kar je obstajalo pred njo. Zdelo se mi je, kot da sem izgubil del življenja. Nato sem se pred nekaj leti brez posebnega razloga začel spominjati. Včasih je to povzročil vonj, včasih obraz znane osebe. Povezal sem jih z nekim spominom, ki pa je prav tako hitro zbledel, kot se je pojavil. Pustil me je osamljenega in žalostnega.“
"Moji filmi so proti vojni, nasilju in nacionalizmu, vendar ne vem, ali imajo kakšno posebno sporočilo. Bolj zapleteno je. Všeč mi je, če občinstvo prevzame zamisli in čustva iz mojih filmov in o njih razmišlja še dolgo po ogledu. Verjamem, da bi filmi morali biti izhodišča za debato. Ne trudim se širiti določenih sporočil, ampak želim le prikazati svet tako, kot ga vidim jaz.“
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.