Film/TV

28. Liffe: Zvodnika ljubezni

Ljubljana, 13. 11. 2017 22.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V avstralskem filmu Zvodnika ljubezni režiser Ben Young predstavi izmišljeno zgodbo (ki pa temelji na resničnem dogajanju) o morilskem zakonskem paru, ki je konec osemdesetih ugrabljal in moril mlada dekleta v svojem domovanju v Perthu. Psihološko naporen film, ki vam zanesljivo še nekaj časa ne bo dal miru.

Ashleigh Cummings v vlogi Vicky, ugrabljenega dekleta na obrobju Pertha, v filmu Zvodnika ljubezni.
Ashleigh Cummings v vlogi Vicky, ugrabljenega dekleta na obrobju Pertha, v filmu Zvodnika ljubezni. FOTO: Liffe

Zvodnika ljubezni ali kot nosi naslov v originalu Hounds of Love, ni lahkoten film. Režiser Ben Young izjemno gradi na psihološkem tempu dogajanja in napetosti, ki jo lahko otipaš, gledalca pa ne izpusti iz prijema, pa čeprav mu je večino filma nelagodno. Težko bi film uvrstili samo v eno kategorijo, morda je najbližje psihološkemu trilerju, ali srhljivo-grozljivi drami, ki ponudi kar nekaj nepredvidljivih obratov.

Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih, se dogaja v vročem poletju leta 1987 v avstralskem Perthu. Že začetek filma, ki v zelo upočasnjenjem posnetku prikaže srednješolke na dvorišču pri igranju odbojke, ponudi malce nemira, sploh ko se začne odvijati prvo "dejanje". V nadaljevanju je, vsaj na videz vse, kakor mora biti: obrezana drevesa, pokošene trate ob nizu vrstnih hiš, igra otrok ob cesti, urejene soseske. A kot običajno, se za zidovi skriva precej drugačna podoba, pravo zlo, če lahko to označimo v slogu grozljivk. A tokrat ni nadnaravnih sil, le človeška sprevrženost, neuravnovešenost in norost.

Evelyn oziroma Evie White (igralka Emma Booth) in John White (igralec Stephen Curry) sta zakonski par, ki ugrablja, maltretira in ubije naključne mladoletnice. Tako je tudi pri sedemnajstletni Vicky (Ashleigh Cumming, nagrada Fedeora za najboljšo igralko na letošnjem beneškem filmskem festivalu), ki uide na zabavo, na poti tja pa prisede v avto omenjenega para in ne sluti, da je naredila največjo napako v življenju. Za podobo navidez uglajene in simpatične dvojice se skrivata serijska morilca. Vicky je prepuščena lastni iznajdljivosti in če želi preživeti, mora hitro poiskati pot v svobodo.

Srhljivo vzdušje, ki preveva dogajanje v sobici vrstne hiše, je skorajda otipljivo, boj za preživetje v bližini para, ki svojo pošastno sprevrženost skriva za prijaznim nasmehom in navidezno normalnostjo, pa ob izjemno realističnih trenutkih prav grozljivo.

Kar nekaj filmov je že bilo, ki so se ukvarjali s podobno tematiko, če omenim film Rojena morilca (Natural born killers) Oliverja Stona, z Woodyjem Harrelsonom in Juliette Lewis. Tokratna zgodba temelji na morilskem paru iz osemdesetih let, Davidu in Catherini Birnie, ki je leta 1986 v razdobju petih tednov ubil štiri mlade ženske, preden ju je ujela policija. Oba sta bila obsojena na doživljenjsko zaporno kazen.

"Največja napetost pri filmu je, da ni o tem, kaj se je zgodilo, ampak o tem, kaj se lahko zgodi. Prebral sem knjigo o serijskih morilkah in bil sem vzhičen, saj je moja raziskava pokazala, da ženske morijo zaradi zelo drugačnih razlogov od moških. Odkril sem tudi grozljiv pojav ubijalskih parov. Navadno gre za moške psihopate in zelo ranljive ženske. Moški najde ranljivo osebo, si jo preoblikuje po svoje, nato pa zlomi do točke, ko resnično verjame, da brez njega nima lastne identitete. To je pravzaprav psihologija, ki sem jo hotel raziskati. Želel sem posneti film o ljudeh, vpletenih v takšna razmerja. Ne gre za delo o njihovih zločinih, ampak za film o ljudeh, ki ta dejanja zagrešijo," je motiv za nastanek filma predstavil režiser, za katerega je to prvi celovečerec.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.