Jan Plestenjak, ki se je dvajset let glasbene kariere svojo zasebnost zelo skrbno trudil skrivati pred mediji, se je pred približno letom dni odločil, da svojim oboževalcem omogoči vpogled v svojo intimo, in to preko sedme umetnosti. Delo je zaupal ekipi Singing Eye Production, ki je naredila že film o Denisu Porčiču – Chorchypu: The Way of the Samurai: "Izšlo je iz moje ideje, verjetno med kakšno vožnjo v avtu, in iz tega se je razvilo nekaj, na kar bom mnogo let ponosen, in upam, da tudi naša filmska ekipa. Ko sem pristopil do njih, so bili takoj za. Šli smo na dve večerji in smo se v hipu začutili. Nič se ni bilo treba pogovarjati, vse je kar 'štimalo'. S končnim izdelkom sem zelo zadovoljen. Fantje imajo res občutek, dobro peljejo zgodbo, film ima ritem, pa tudi neke umetniške elemente, ni samo dvoplasten," nam je zaupal Jan, na naše vprašanje, ali je kdaj zahteval ponovitev snemanja ali izrez kakšnega kadra, pa odgovoril: "Iz tistega, kar so oni meni pokazali, nismo ven dali niti ene stvari. Saj si videla, da sem bil videti slabo in bil neobrit, pa zabuhel, ko sem zjutraj vstal."
Glede na to, da je naslov filma Priznam, smo Jana vprašali še, kaj je bilo njemu v življenju najtežje priznati sebi in kaj drugim. "Sebi je po moje težje priznati kot drugim. Mogoče je največje spoznanje to iz filma, ko sem v enem stavku rekel, da bežim od realnosti, s tem ko delam in ustvarjam, pa mi je rekel novinar: 'Mogoče pa je to tvoja edina realnost, druge ni.' In takrat sem se zavedel, da ima prav, da ni druge realnosti. Do tega filma se tega nisem zavedal in sem si to priznal. Moja realnost je to, da sem na odru, da sem v studiih, da delam, pišem in da sem nenehno v pogonu. Drugim pa je najtežje priznati, da te je strah neuspeha, da te je strah za vsak koncert, ali bo poln ali ne."
Dokumentarna filmska pripoved Priznam Jana spremlja od koncertnega nastopanja do nastanka albuma Večja od neba, nastajala pa je leto dni. V filmu poleg glasbenikov, ki so sodelovali pri nastanku njegovega novega albuma: Romana Rateja (bobni), Anžeta Langusa Petrovića (bas), Martina Štibernika (klaviature, kitara, mandolina) in Zdenka Cotiča (kitare), vidimo tudi vrsto znanih imen, med njimi: komika Tadeja Toša in Lada Bizovičarja, pevca Lada Leskovarja, člane skupine Modrijani, kantavtorja Tomaža Domicelja in Andreja Šifrerja in Janovo mamo, slikarko Doro Plestenjak.
Ustvarjalci celovečerca, Aleksander Lavrini, Bojan Dovrtel, Klemen Razinger, Zlatan Puškar in Damir Mandal, so nam zaupali, da je Jan točno tak, kot je prikazan v filmu. "To je bil tudi naš in njegov cilj. To smo hoteli pokazati širši publiki. Vse ostalo ne bi imelo smisla. Ker se je Jan skoraj 20 let skrival pred javnostjo in mediji, smo hoteli prikazati stvari, ki jih ljudje pri njem še niso videli. Na začetku smo bili malo prestrašeni, saj so nas strašili, da je zelo strikten, da se noče prikazati v določenem položaju, a ko na prvem gledanju ni nič spreminjal, smo si oddahnili in smo vedeli, da smo že v startu dobro zapeljali zgodbo in od takrat naprej je šlo še samo za podrobnosti." Jana fantje prej niso poznali, razen iz medijev in po glasbi, zato jih je presenetilo, da je preprost in odprt človek z ogromno kreativnosti, ki jo zna izražati. "To te impresionira in ti da vpogled v malce drugačno življenje, kot ga živimo mi. Jan ima čutenja, ki jih zna izražati, kot jih večina ne," so nam še povedali ustvarjalci filma.
Pevka Špela Grošelj nam je o videnem dejala: "Film mi je bil všeč. V bistvu je bil je tak, kot sem pričakovala, da bo – kombinacija Janovega glasbenega ustvarjanja in zasebnega življenja. Všeč mi je, da se je malo odprl, ker je drugače zelo zadržan in v medijih ne govori veliko o svojem zasebnem življenju. Moram pa priznati, da je tam, kjer je postalo najbolj zanimivo in kjer sem čakala, kaj bo povedal, potem utihnil, tako da to ga bom še vprašala enkrat, da dokonča tisto. Zelo gledam z mojimi glasbenimi očmi in vse, kar je v zvezi z glasbo, je meni super. Tudi zato, ker je on velik profesionalec in perfekcionist, je ta film izpadel tako dobro, kot je. Nimam pripomb". Kaj pa ji je najbolj ostalo v spominu? "Moram reči, da mi je Langus izpadel velika 'faca'. Saj sem vedela, da je, a v tem filmu je izpadel še večja faca. Kar se Jana tiče, pa so mi najbolj v spominu ostali njegovi čustveni momenti s psičko Ajo in njegove fotografije iz otroštva. Zapomnila sem si tudi veliko stvari in fraz," nam je zaupala Špela, ki bo prihodnji teden posnela novo skladbo.
Po premieri je sledilo druženje v bližnjem klubu, kjer so povabljenci Janu ob prihodu najprej zapeli Vse najboljše (27. marca je namreč dopolnil 40 let). Glasbenika je čakal tudi razrez rojstnodnevne torte, nato pa si je vzel čas za podpisovanje avtogramov in fotografiranje s svojimi oboževalci.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.