Moški po vsem svetu vzdihovali za njo

Monroejeva se je rodila 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jeane Mortenson. Otroštvo je zaradi odsotnega očeta, ki je ni nikoli priznal za svojo hčer, in duševne bolezni matere preživljala v rejniških družinah. Prvo zaposlitev je našla v tovarni letal, potem se je preizkušala kot fotomodel. Poročni prstan si je nadela trikrat, med izbranci je bil tudi sloviti dramatik Arthur Miller.

Med njeni prvi vidnejši vlogi sodita tisti iz filmov Asfaltna džungla in Vse o Evi iz leta 1950. Lik trapaste blondinke, ki zmede in zapelje moške s svojo zdaj pristno, drugič hlinjeno naivnostjo, je ovekovečila v filmu Howarda Hawksa Gospodje imajo raje plavolaske (1953). V filmu je z Jane Russel uporabila vse erotične zvijače in prepevala pesem Diamonds Are Girl's Best Friends, moški pa so raje verjeli svojim očem kot ušesom.

Za pojavnost Monroejeve je bila značilna zapeljiva čutnost, globoki dekolteji in izzivalna pozibavajoča hoja, zapečatena z avro nedolžnosti, pristnosti, krhkosti in skrivnostnosti. V filmu Monkey Business (Sumljivi posli) iz leta 1952, kjer je zaigrala s Caryjem Grantom in Gingers Rogers, se je dokazala kot odlična igralka komičnih vlog. Njena zvezdniška kariera se je začela leto kasneje s filmom noir Niagara, za vrhunec njene kariere pa sodita komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin (1955) in Nekateri so za vroče (1959).

Leta 1960 je posnela film Ljubiva se s francoskim lepotcem Yvesom Montandom. Z Millerjem sta razdrla zakon in Monroejeva je postajala vse bolj odvisna od alkohola in najrazličnejših tablet, prav tako pa tudi od svojega psihiatra. S koktajli šampanjca in uspavalnih tablet ni uspela več brzdati manične depresije in spremljajočih nihanj razpoloženja od blažene zapeljivosti do popolne prestrašenosti in nebogljenosti.

Več kot desetletje je bila najbolj donosna zvezda studia Twentieth Century Fox. Z 20 filmi je studiu prinesla kot 200 milijonov dolarjev. Hollywood jo je poznal tudi po stalnem in izdatnem zamujanju na snemanja, s katerim je poskrbela za zakasnitve in podražitve skoraj vseh svojih filmov.

V začetku leta 1962 je stopila pred kamere za 30. film v svoji karieri. Po več kot letu odsotnosti naj bi se na velika platna vrnila s komedijo Georgea Cukorja Something's Got to Give (Nekdo mora popustiti) ob boku z Deanom Martinom in Cyd Charisse. Studio ji je dodelil vlogo domnevno pokojne žene, ki se vrne k novoporočenemu možu, vendar jo je vodstvo zaradi zamujanja in odsotnosti s snemanja odpustilo. Filma niso nikoli dokončali.

Praznovanje rojstnega dne ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja je 19. maja 1962 v newyorški dvorani Madison Square Garden počastila s pesmijo Happy Birthday, Mr. President. Že nekaj časa so se širile govorice o spogledovanju s predsednikom in razmerju z njegovim mlajšim bratom Robertom, takratnim državnim tožilcem. Dobra dva meseca kasneje, 5. avgusta 1962, jo je sobarica našla mrtvo. Po uradni razlagi je zaužila je prevelik odmerek uspavalnih tablet.