Ko vzamemo klasično zgodbo Flaubertove Gospe Bovary in jo zapakiramo v moderni čas in moderno dogajanje dobimo Gemmo Bovery v režiji Anne Fontaine in s seksi "pegico" Gemmo Arterton (Spopad titanov, Perzijski princ: Sipine časa, Kvantum sočutja). Brhka Britanka je kot ulita za vlogo spogledljivke, ujete v dolgočasen zakon s Charliejem (Jason Flemyng), ki pa s prihodom na francosko podeželje vzbudi čute in fantazijo nekdanjega buržuja, sedaj pa vaškega peka Martina (Fabrice Luchini). Vse pravzaprav "pade skupaj", saj mladi par v Martinovi glavi ustreza slavnima Flaubertovima junakoma, saj poleg kruha začne po svoje oblikovati tudi njuni in predvsem njeno usodo ...
Neizživete ljubezenske in seksualne fantazije ostarelega peka odlično pooseblja s hormoni in čutnostjo prepojena Gemma, ki se za povrhu uči še najbolj seksi jezika za svetu – francoščine. Gemmino pot prekriža mladi študent Herve (Niels Schneider), Martin pa poseže vmes, a zdi se, da zadeve uhajajo izpod nadzora, za povrhu pa Gemma ne pozna Flaubertove zgodbe in hoče živeti svoje življenje. Martinove slutnje se uresničijo v naravnost literarnih razsežnostih, usoda pa želi in opravi svoje.
V bistvu gre za priredbo knjige Posy Simmonds, ki je "zagrešila" že Tamaro Drewe, ki pa jo je, zanimivo, prav tako upodobila Gemma Arterton in jo je ufilmil Stephen Frears. Artertonova tako ostaja njena popolna junakinja, saj s svojo čutno in zapeljivo igro dobro drži film skupaj, obenem pa zrcali svojo trmoglavost po sreči v ljubezni in iskanju življenjskega smisla. Oboje pa ji, razen v redkih sladkih trenutkih, uhaja iz rok. A ne glede na posledice, je film simpatična francosko-britanska naveza, ki poleg razvedrila ponudi tudi razmislek o zadevah, ki v življenju resnično štejejo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.