24. Liffe: Marko Mandić v iskanju zlata in ljubezni

Thomas Arslan velja za mojstra berlinske filmske šole, v novem vesternu Zlato, ki je pravzaprav nekakšen kavbojski "road trip", nam predstavi sedmerico nemških iskalcev zlata v upanju, da ga najdejo v Dawsonu na severu Kanade. Zgodba je postavljena v leto 1898, ko se zgolj na konjih, s kočijo in najnujnejšimi stvarmi na pot podajo poslovnež in financer celotnega podviga Wilhelm Laser, za povrhu pa še novinar, ostareli par, stari sanjač, ljubezensko neizpolnjena služkinja ter oskrbnik konjev Carl Böhmer, ki ga igra naš Marko Mandić.

Film, ki nas morda v kakšnem prizoru spomni na legendarne ameriške ali italijanske špageti vesterne, so dejansko posneli v prostranstvih Kanade, tako da ponuja veliko sapo jemajočih vizualnih dražljajev. Sama zgodba je morda nekoliko predvidjiva, sicer pa si lahko predstavljamo, kako izgleda iskanje "boljšega živjenja", ki ga ekipi obupancev (= iskalecev zlata), lahko predstavlja imaginarni vrč z zlatom na koncu mavrice. In glede na podvig, ki so si ga zadali, je kot na dlani, da mu vsi ne bodo kos, zato začno padati kot domine. Eden za drugim. Mandić, ki igra vse prej kot stransko vlogo, se izkaže z izredno naravno in čutno igro, za povrhu pa je solidno kos tudi nemškemu jeziku. Kot zadnjega pogumnega moža na nogah, pa se na koncu ujame v lastno ironično usodo, saj postane žrtev grehov iz preteklosti. In ravno, ko je kazalo, da se ga je dotaknila sreča. Za povrhu pa še odlična Nina Hoss, ki na koncu odjaha svojemu novem rojstvu naproti.

Povsem iz drugega testa je film Izgubiti razum, ki ga je zrežiral nemški dvojec Stefan Westerwelle in Patrick Schuckmann. Mandić, ki je takoj po Kanadi prišel v Berlin, dolgolas in neobrit, podoben imidž obdrži tudi v tem filmu, v katerem zaigra neobičajno odštekanega geja Viktorja, ki si išče "žrtve" med mladimi turisti z vsega sveta, ki se zgrinjajo v Berlin. No, pravzaprav išče samo ljubezen, čeprav se zdi, da je vpleten v številne nečednosti in čudne primere izginotij.

Španec Luis, ki je zapustil svojega partnera, se tako znajde v Berlinu, kjer sreča Viktorja, oba pa dogajanje zanese v krog celonočnih zabav, zabeljenih z drogami in ljubezenskimi avanturami. Luis kmalu zatem Luis izve za Viktorjevega izginulega nekdanjega partnerja Dimitrija. Klobčič pa se je šele dobro začel zapletati. In ko se že zdi, da se bo vse srečno razpletlo in da so vse le sanje, zadeve udari nov preobrat. In še eden. In tako naprej.

Mandić se v obeh vlogah znajde več kot odlično, odlikuje pa ga predvsem naravni in sproščeni pristop k igri. Marko bi tako znal biti na pragu perspektivne mednarodne kariere, saj je tudi ti dve vlogi dobil po zaslugi neke nemške TV-serije, v kateri je zaigral vlogo brezkompromisnega vzhodnjaškega mafijca. Sedaj pa ga ima evropska in tudi svetovna festivalska javnost možnost spoznati v dveh filmih, ki morda nista "blockbusterja", praktično nemogoče pa je spregledati igralca, ki preprosto sije skozi svoji vlogi in brez dvoma v obeh predstavah nikogar ne pusti ravnodušnega. Več kot priporočen ogled!