23. Liffe: Lore in Ljudožerec vegetarijanec

Lore (režija: Cate Shortland; Nemčija, VB, Avstralija, 2012)

Najstarejša izmed petih otrok, Lore, se spomladi leta 1945, ko jih iz objektivnih razlogov zapustita oče, nemški oficir in mama, z brati in sestro odpravi k babici v oddaljeni Hamburg. Starša, ki padeta v roke zaveznikov, sicer obljubljata, da se bodo spet srečali, a vedno bolj očitna je realnost, da se to ne bo zgodilo. Na precej trmasto, a odločno Lore pade odgovornost , da skrbi za sestro in tri brate, njihova pot pa je polna težkih preizkušenj, dragocenosti, ki jih sproti zamenjujejo za prenočišče in hrano, pa vztrajno kopnijo. Med potjo spoznajo, da je njihova slika o svetu nekaj povsem drugega kot tista, ki so jim jo privzgojili v nacističnem duhu.

Režiserka Cate Shortland, ki jo poznamo po njenem prvencu Popolni preobrat, je tokrat postregla s pretresljivo zgodbo o povojni Nemčiji, o času, ko so bile glave velike večine Nemcev še vedno v "službi" pokojnega führerja. Lojalnost ljudi in globoka zakoreninjenost določenih vzorcev sta bili zadevi, ki ju je bilo težko zaobiti. Obračuni po koncu vojne, tako kot še marsikje drugje, še zdaleč niso bili pri kraju in človka, ki tega nikoli ni doživel, ob gledanju prešine, kot da se vojna sploh še ni končala. Lore je neverjetno intenzivna, s čustvi nabita pripoved, ki pokaže, da zaverovanosti navkljub lahko nad prepričanji in zaslepljenostjo zmaga iskrena volja.

Ljudožerec vegetarijanec (režija: Branko Schmidt; Hrvaška, 2012)

Danko Babić (odlični Rene Bitorajac) je uspešen in cenjen ginekolog, ki dela v vodilni zagrebški kliniki. Njegove ambicije pa krepko presegajo ustaljene okvire, saj so poleg običajnega delovnika na njegovem "jedilniku" tudi nelegalni abortusi, poklicna malomarnost, kuverte pod pultom, pasje bitke za denar ter kriminalno-mafijsko podzemlje. Navidezno brezskrbnost pa začne kaziti njegovo vedno globlje in globlje bredenje v težave in situacije iz katerih ni videti konca. Lovcu na mlade stažistke kolegi na koncu vendrale izrečejo zaupnico ob napredovanju, a njegova ladja se vedno bolj potaplja ...

Branko Schmidt, režiser filmov kot sta Metastaze in Pot lubenic torkat predstavlja drugi del svoje trilogije o patologiji hrvaške družbe. Pred nami je pravi triler o kriminalu v hrvaškem zdravstvu, ki se morda zdi neprijeten in provokativen, vseeno pa je prav za hrvaško javnost neverjetno katarzičen film. Iz njega pa se da marsikaj naučiti oz. dojeti, saj je dejstvo, da se podobne reči dogajajo še marsikje, ne zgolj pri naših južnih sosedih. Kajti laži, ponarejajanja, spletke in polena pod noge so navzoči še v prenekateri drugi panogi, ne zgolj v zdravstvu. Še vedno namreč za marsikoga velja, da cilj posvečuje sredstvo. Režiser je sicer obžaloval, da so v napovedniku izpostavili šokantne stvari, velika večina gledalcev pa se bo strinjala, da gre za odvraten a izvrstno izpeljan film, ki je vreden ogleda.