Psihološka drama v Benetkah

Eden bolj atraktivnih filmov, ki smo jih videli v konkurenci letošnje Mostre, je The Hurt Locker ameriške režiserke Kathryn Bigelow. Gre za psihološko dramo o posebni enoti za odstranjevanje min v Bagdadu, ki temelji na resničnih izkušnjah iz vojne v Iraku. Zanimivo je, da se v filmu v manjših vlogah pojavljata Guy Pearce in Ralph Fiennes. Po svetovni premieri je o filmu spregovorila režiserka Kathryn Bigelow.

Kakšen je bil vaš pristop k temu filmu in zgodbi?
Mislim, da je vsaka vojna velika tragedija in niti ta v Iraku ni nobena izjema. Tem spopadom sem želela dati človeški obraz, želela sem, da publika občuti tako kot občutijo vojaki, da jih razume, doživi njihova čustva, strahove, dileme. To se mi je zdelo zelo pomembno in upam, da sem v tem uspela, da je film realističen.

V kakšnem smislu realističen?
Upam, da film realistično prikazuje, skozi kaj se prebijajo ti mladi ljudje, ki ne vedo, ali se bodo vrnili živi na koncu delovnega dne. Menim, da je to spoznanje o preživetju iz ure v uro, iz dneva v dan, strašno in da ustvarja poseben adrenalin, ki vam pomaga, da ne znorite. Upam, da jim ta film daje priznanje.

Vidite razplet vojne v Iraku?
Presrečna bi bila, če bi imela konkreten odgovor na to vprašanje. Kot vsi pa lahko samo upam, da se bo ta vojna čim prej končala in bo zadeve končno prevzela v svoje roke diplomacija. Upam, da bo po predsedniških volitvah prišlo do velikih sprememb in bo prevladal razum. Samo eden je sposoben za spremembe in to je Barack Obama.

Ste imeli na razpolago kakšne arhivske materiale, televizijske posnetke ali fotografije iz Iraka, ki so vam pomagali pri ustvarjanju vzdušja in realističnem prikazu situacij?
Zelo malo. Zelo težko je najti dokumentarni material, ker pri nas zelo malo poročajo o vojni v Iraku in to je bil eden od razlogov, zakaj sem želela ustvariti ta film. New York Times je nedavno objavil, da je v Iraku umrlo več kot štiri tisoč ameriških vojakov, vsega skupaj pa je bilo manj kot deset fotografij z vojnega prizorišča mrtvih ali ranjenih ameriških vojakov. Zgodba temelji predvsem na izkušnjah scenarista filma Marka Boala, ki je bil v Iraku in se je pogovarjal z ameriškimi vojaki. Mark je nekaj časa prebil tudi v družbi posebne enote za odstranjevanje min, ki jo je spremljal na terenskem delu.

Pričakujete, da bo ameriška publika sprejela film?
Upam, da si želijo izvedeti resnico in spoznati realno situacijo, ki jo prikazuje ta film. Sem filmarka in ne spremljam trendov na tržišču, a vseeno upam, da bo ameriška publika želela videti ta film, ker je pomembna tema, o kateri govori.