EKSKLUZIVNO: Natalie kot režiserka

Natali Portman nas v svojem prvem filmu popelje skozi 20-minutno zgodbo o starki (igra jo legendarna Lauren Bacall), ki se pripravlja na ljubezenski zmenek, kar šokira njene vnuke. Slavna hollywoodska igralka se s filmom dotika fenomena staranja, sooča nas z lastno umrljivostjo in z nezadržnim tokom časa, ki je eden od elementov, ki jih človek ne more nadzirati. Gre za soliden filmček oz. za dobro režijsko vajo ambiciozne igralke, ki nas bo nekoč zagotovo presenetila z režijo celovečernega filma. Natalie je na Mostri dobila tudi nagrado Movie For Humanity Award za svoje predano delo v socialno ogroženih okoljih in državah ter zavzemanje za varovanje narave in zaščito živalskih vrst. Poleg nagrade je prejela tudi petdeset tisoč dolarjev, ki jih bo podarila fundaciji Inštituta Jane Goodall. To je neprofitabilna organizacija, ki se ukvarja s preiskovanjem in zaščito divjega življenja v Tanzaniji, denar po bo tokrat šel za izobraževanje žena v tej deželi. Preberite, kaj je Natalie povedala na tiskovni konferenci.

Ima kratki film Eva kakšno zvezo z vašo zgodbo v omnibusu New York, I Love You?

Ta film nima zveze z mojo zgodbo v filmu New York, I Love You. To sta dva popolnoma različna filma, kar boste lahko videli na festivalu v Torontu, kjer bo New York imel svetovno premiero.

Odkod navdih za film Eva?

Film temelji na mojih osebnih izkušnjah, mojem odnosu z babico, a ne gre za avtobigrafsko zgodbo. Naslonila sem se tudi na izkušnje svojih prijateljic in njihovih odnosov z materami in babicami ter na generacijske razlike v družinskih odnosih. To se mi zdi zelo zanimiva tema, ki nam je vsem blizu, zato sem si to tudi izbrala za svoj prvi režijski poskus.

Za režijo ste se poleg igranja odločili zelo mladi. Kako to?

Mogoče sem mlada, a igram že 16 let, tako da odločitev za režijo ni prišla prezgodaj ali čez noč. Vedno me je zanimala tudi scenaristika in režiranje. Med snemanjem filma pa je vedno dovolj časa, da se posvetim tudi pisanju in režiranju, saj postanem nemirna, če ne delam nič. Ljubim kreativnost, saj me ta izpoljnjuje. Po mojem lahko brez večjih problemov delujem tako pred kot za kamero, saj se obe vlogi dobro dopolnjujeta.

Imate kmalu v načrtu tudi celovečerec?

Režija igranega filma je velika obveznost, ki zahteva veliko časa, dogovorov, veliko ekipo ljudi itd. Ne bojim se tega izziva, a mislim, da bom najprej odigrala še nekaj vlog, nato pa naredila premor in razmislila o režijskem projektu.

Kot igralka ste sodelovali z nizom velikih režiserjev: George Lucas, Mike Nichols, Anthony Minghella, Miloš Forman, Tim Burton … Kateri izmed njih vas je posebej navdahnil, da ste se tudi sami oprijeli režije?

Vsi, s katerimi sem imela čast sodelovati, so mi bili v navdih. Izpostavila pa bi Mikea Nicholsa, s katerim sem našla skupni jezik in z njim ustvarila sijajen odnos režiser - igralka. Anthony Minghella pa mi je ostal v spominu kot režiser, s katerim je najlepše sodelovati. Izvrstno razume igralca, zelo je nežen, pazljiv in poln razumevanja. Njegova nenadna smrt me je zelo prizadela. Preminul je dan pred začetkom snemanja mojega filma in nisem vedela, kaj naj naredim: začnem s snemanjem ali se mu odpovem, bila sem povsem zmedena. S projektom sem kljub temu nadaljevala, njegov prezgodnji odhod pa me je še bolj navdahnil. Anthony je bil prekrasna, topla in lepa oseba, saj je spoštoval vse na snemanju in upam, da bom kot režiserka taka tudi sama.

Kako je bilo režirati legendarno igralko, kakršna je Lauren Bacall?

Lauren Bacall je igralka in oseba, ki jo od nekdaj obožujem, dejstvo, da je pristala, da zaigra v mojem filmu, pa je bilo zame veliko presenečenje in čast. Niti sanjati nisem upala, da bo sprejela mojo ponudbo. Je izvrstna igralka, njen občutek za komedijo pa je popoln, podobno prepričljiva pa je tudi v resnih prizorih. Je velika profesionalka in še vedno obožuje svoj posel, kar je za osebo z njenimi izkušnjami res redek pojav.

Ste filmofil? Gledate veliko filmov oz. imate čas za gledanje filmov?

Film je prekrasen medij za umetniški izraz, gledanje filma v kinu s stotinami drugih ljudi, s katerimi delite občutke, pa je prekrasno doživetje. Mislim, da je to za vse nas zelo važna socialna aktivnost, obenem pa je tudi psihološki fenomen, ki nas zbližuje in nam pomaga, da se bolje razumemo. Seveda sem filmofil in rada gledam filme, kadar le morem. Upam, se se bo ta navada skupinskega obiska kinematografov obdržala in da ne bo izginila pred novimi tehnologijami, ki nas pehajo, da filme gledamo sami v svojih sobah, na mobilnikih in podobno.