EKSKLUZIVNO: Charlize iz Benetk

Mehičan Guillermo Arriaga se je doslej izkazal kot uspešen scenarist filmov Alejandra Gonzáleza Inárrituja (Pasja ljubezen, 21 gramov, Babel), sedaj pa je v Benetkah predstavil tudi svoj celovečerni režijski prvenec The Burning Plain (Ravnica v plamenih). Gre za dramo, ki raziskuje odnose med nekaj liki, ki imajo (v glavnem) precej tragične življenjske izkušnje. Nič novega za Arriagea, saj like povezuje usoda, vse skupaj pa lahko spremljamo v časovnih preskokih med preteklostjo in sedanjostjo. Sicer pa se Arriaga dokaj razlikuje od Inarrituja. Njegova režijska roka je precej lažja, vzdušje in čustva niso težki kot kamen, njegov vizualni stil pa je enostaven in nepretenciozen. Istočasno je tudi manj provokativen, manj intriganten in zato manj zanimiv, največji problem pa je, da je preveč očiten in preveč direkten. Njegovi “misteriozni liki in misteriozni odnosi med njimi” niso nobena neznanka, “tragedijo in težke usode” pa prikaže nekoliko hladno in distancirano. Film se gleda z lahkoto, brez prevelikega napora in interesa, saj je že zelo zgodaj vse kristalno jasno. Igralci so svoj posel opravili dobro, posebej je treba izpostaviti sijajno Kim Basinger, ki je na žalost v novejših filmih ne gledamo ravno pogosto. Kim v Benetke ni bilo, je pa zato prišla Charlize Theron, tukaj pa je nekaj njenih izjav s tiskovne konference.

Dostikrat vas gledamo v čustveno zahtevnih vlogah, v katerih igrate like s težkimi življenjskimi usodami. Kaj vas tako privlači pri tovrstnih vlogah?

Tako je življenje in ljudje smo taki – problematični in nepopolni, vprašanje pa je, v kateri obliki in na kateri stopnji nepopolnosti smo. Mislim, da je film popoln medij za slike iz življenja, zato ni čudno, da film lahko izzove v nas toliko čustev, čeprav vemo, da je tisto, kar gledamo, fikcija. Mislim, da je to zato, ker se prepoznavamo v teh likih in doživljamo njihove usode in čustva kot svoje.

Poleg ene od glavnih vlog ste pri filmu tudi producentka. Ste verjeli v ta projekt?

Absolutno sem vanj verjela in sem bila zelo ponosna, ko so mi ponudili, ali bi pri njem sodelovala. Imela sem že nekaj izkušenj s produciranjem filma, v katerem tudi igram – Pošast je bil recimo film, pri katerem sem se veliko naučila in menim, da lahko niham med obema vlogama. Na koncu koncev gre pri obeh zadevah za kreativnost, zaradi česar vse skupaj tudi počnem.

Torej imate tudi občutek za posel, ne le za igranje?

Mislim, da ja, saj menim, da razumem, kako ta posel funkcionira in da lahko znotraj tega sveta funkcioniram tudi v tej vlogi. Imela sem srečo, da sem kot igralka delala z nekaterimi izvrstnimi producenti, ki so mi bili mentorji. Sicer pa sem fascinirana, kako v filmskem biznisu premagujejo probleme, saj si na koncu vsi želimo isto – narediti dober film, ki ga bo publika rada gledala. To pa ne pomeni, da želim producirati vsak film, v katerem igram, a če lahko pomagam, sem vedno za to. No, moram reči, da sem silno uživala v igranju lika Sylvije. Mislim, da je to sijajen lik.

Kim Basinger igra Sylvijino mamo v njenih najstniških letih, zato z njo v bistvu nimate skupnih prizorov. Kakšna je bila do vas, ste bili zraven, ko je snemala svoje prizore?

Kim je enostavno fantastična, neverjetna! V Ameriki je zelo veliko dobrih igralk, zato pogosto izbira ni enostavna, tokrat pa smo se vsi strinjali, da želimo prav njo. Imeli smo krajši spisek imen za vlogo Sylvijine matere, ona pa je bila naša prva izbira. Čudovito jo je gledati, kako igra, saj je naravni talent, iz nje pa sije nekaj, česar se ne naučiš v nobeni filmski šoli. Poleg tega pa ostaja tudi v zrelih letih neverjetno privlačna in seksapilna ženska, ki je obsijana s posebno lepoto. Ko je pristala na to vlogo, sem bil zelo srečna.