Na'viji so domorodci Pandore

AVATAR nas popelje v svet, kakršnega si ni moč predstavljati. Na njem se prišlek z Zemlje poda na epsko pustolovščino in se nazadnje bori za rešitev tujega sveta, ki je sčasoma postal njegov dom. James Cameron, režiser in dobitnik oskarja za Titanik, je o filmu začel razmišljati že pred 15 leti, ko sredstva, s katerimi bi realiziral svojo vizijo, še niso niti obstajala.

Zanimiva zgodba
V nezemeljski svet vstopimo skozi oči Jaka Sullyja, nekdanjega marinca, priklenjenega na invalidski voziček. Kljub invalidnemu telesu je Jake v srcu še vedno bojevnik. Rekrutirajo ga za

potovanje na več svetlobnih let oddaljeno človeško postojanko na Pandori. Tam mogočna korporacija izkopava redki mineral, ki je ključnega pomena za rešitev Zemljine energijske krize. Ker je ozračje na Pandori strupeno, so ustvarili program Avatar, v katerem je zavest človeških “voznikov” povezana z avatarjem. Avatar je na daljavo kontrolirano biološko telo, ki lahko preživi v smrtonosnem ozračju. Ti avatarji so plod genetskega inženiringa človeške DNK in DNK domorodcev Pandore – Na’vijev.
Ponovno rojen v svojem avatarju Jake lahko spet hodi. Njegova naloga je infiltracija med Na’vije, ki so postali glavna ovira pri izkopavanju dragocene rudnine.
 

James Cameron – scenarist in režiser

Najzahtevnejši film, kar jih je posnel
"AVATAR je najzahtevnejši film, kar sem jih posnel," pravi scenarist in režiser James Cameron – svetovno znani mojster pripovedovanja zgodb, kot so njegovi filmi Titanik, Terminator, Terminator 2, Osmi potnik 2, Brezno in Resnične laži. To so bili prelomni filmi, mešanica spektakla, izjemne zgodbe, likov in tehnološke čarovnije, ki je služila zgodbi in čustvom.
 
Kako jim je sploh uspelo?
Camerona pri ustvarjanju tuje vrste ni zanimala uporaba maske. Nezemljane že več desetletij igrajo zamaskirani igralci, vse od B filmov petdesetih let, skozi štiri desetletja Zvezdnih stez in drugih znanstvenofantastičnih filmov ter nadaljevank. Preizkusili so že vsak dizajn in metodo nanašanja maske na obraze igralcev. Za povrh je to tudi omejujoče. Igralec, ki ima na sebi gumo in ostale vrste maske, je omejem tudi pri igranju, saj je maska pregrada med igralcem in objektivom kamere.
Z metodo ujetega gibanja, ki so jo uporabili pri Avatarju, se te negativnosti ne pojavijo. Z računalniško grafiko so avatarji podobni igralcem, ki jih igrajo. Oči Na’vijev so po premeru dvakrat večje od človeških in med njimi je večji razmak. Na’viji so precej vitkejši od ljudi, z daljšimi vratovi, imajo drugačno strukturo kosti in mišic,

Navidezno živa bitja

med drugim tudi najbolj očitno, dlani s tremi prsti. Kot računalniški liki so Na’viji in avatarji lahko precej večji od ljudi. Z modro masko bi bila njihova koža motna, z računalniško grafiko pa je prosojna in se obnaša kot prava koža, pri kateri pigment na površju ne pokriva rdečice krvi pod njo, kar se denimo vidi, ko močna sončna svetloba posije na zadnjo stran ušes likov. Vse te malenkosti skupaj omogočajo nastanek na videz živih bitij.

Oči Na’vijev so po premeru dvakrat večje od človeških in med njimi je večji razmik.

Bodo računalniški liki nadomestili igralce?
"Igralci me sprašujejo, ali jih skušamo nadomestiti," pravi Cameron. "Prav nasprotno, skušamo jim dati večjo moč, jim dati nove metode izražanja in ustvariti like brez omejitev. Nočem nadomestiti igralcev. Rad delam z njimi. To počnem kot režiser. Nadomestiti hočemo samo pet ur ždenja v maski, kolikor so pač včasih potrebovali za nastanek likov, kot so nezemljani, volkodlaki, čarovnice, demoni in tako naprej. Zdaj ste lahko, kdorkoli in karkoli hočete, pri katerikoli starosti, lahko celo spremenite spol, ne da bi zapravljali čas z ždenjem v stolu za masko."
 

Sam Worthington do zadnjega ni vedel, v katerem filmu bo odigral glavno vlogo ...

Glavni igralec ni vedel, kaj ga čaka
O osrednjem liku, Jaku Sullyju, Cameron pravi: "Trik ni bil v tem, kako ga napisati, trik je bil najti pravega igralca, ki ga bo odigral." Več mesecev so iskali po ZDA in nazadnje našli Sama Worthingtona – v Avstraliji. Ta je sprva ponudbo okleval sprejeti, saj je bil projekt ovit v skrivnost. Še tega mu niso povedali, kdo ga bo režiral. "Zdelo se mi je zapravljanje časa," pravi Sam. Čez teden dni so ga znova poklicali in ga povabili, naj pride v Los

Angeles na pogovor z Jamesom Cameronom. "Velja – a pogovor glede česa?" ga je še vedno zanimalo,
Tudi potem ko mu je Cameron opisal zgodbo in Jakov lik ter ga vprašal, ali se je pripravljen podati na pustolovščino, je imel Sam še eno nujno opravilo pred začetkom potovanja na Pandoro. "Jimu sem rekel, da, seveda se bom odpravil na pustolovščino – ampak najprej moram še popraviti zavore svojega avta."

Ženske
Lik Neytiri, ki jo igra Zoe Saldana, znova izpostavlja Cameronovo naklonjenost močnim ženskim likom, ki jih tako rad ustvarja. Neytiri se tako pridružuje klasičnim Cameronovim junakinjam, ki so postale prave ikone, Prva je seveda  Ellen Ripley iz drugega dela Osmega potnika. Igrala jo je Sigourney Weaver. Njena igra in njen nastop sta postala zgled akcijske junakinje. Sigourney po več kot 20 letih v Avatarju spet sodeluje s Cameronom.

(Foto: Reuters)

Skoraj gola in povsem blatna igralka
Zoe je pred začetkom snemanja tako kot večina drugih igralcev veliko telovadila. Jahala je, se ukvarjala z borilnimi veščinami in streljala. Skupaj z drugimi igralci in Cameronom je poleg tega odpotovala na Havaje, ki so okoljsko spominjali na Pandoro.
Nagradno vprašanje:

Odgovorite na enostavno vprašanje in si priigrajte eno od originalnih nagrad iz filma Avatar!

KOLIKO PRSTOV IMAJO NA ENI ROKI Na’viji?

Pravilne odgovore pošljite na naš e-naslov: ekskluziv@pop-tv.si. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali kar 7 nagrajencev, ki bodo prejeli:
2 obeska za ključe
2 bloka in pisalo
2 svetleče vezalke
1 USB ključ

Priigrajte si eno od lepih nagrad