Masturbacija nas lahko zasvoji!
Masturbacija je nepogrešljiv del zdrave in kakovostne spolnosti, pretirana odvisnost od samozadovoljevanja pa ima lahko uničujoč vpliv na posameznikovo življenje.
Kompulzivno masturbiranje je dno od najbolj skritih spolnih odklonskosti, saj je sama masturbacija nekaj, kar počnemo sami s sabo. Veliko kompulzivnih masturbatorjev ni v zvezi, saj jim njihova odvisnost to večkrat preprečuje. Njegova posledica je dostikrat osamljenost. Pretirano samozadovoljevanje, brez spolnega stika z drugo osebo, predvsem v namene odklopa, kaže na osebo, ki ima težave s kompulzivnim masturbiranjem. Oseba sama verjetno ne bo poiskala pomoči, saj največkrat niti v polnosti ne razume težav, ki jo pestijo. Velikokrat je samozadovoljevanje povezano z občutki sramu, kar še dodatno onemogoča, da bi si ljudje prostovoljno poiskali pomoč. Zgodovina po navadi pokaže travmatično izkušnjo v življenju oziroma že kmalu v zgodnjem otroštvu. Izkaže se, da je človek najverjetneje v življenju preživel kakšno obliko zlorabe ali bil čustveno zanemarjen in torej niso bile zadovoljene njegove čustvene potrebe.
Rešitev včasih nastopi v obliki policijskega posredovanja
Odvisniki od seksa so večkrat prisiljeni, da si poiščejo pomoč, saj so v njihovo spolno početje vključene tudi druge osebe. Večkrat pa do zdravljena pride tudi zato, ker zaradi nenavadnih spolnih praks pridejo navzkriž z zakonom. Odvisniku od masturbacije je terapija zadnji izhod v sili, do katerega pride zelo redko. Včasih pa se tudi njim zgodi “sreča v nesreči” in pridejo navzkriž z zakonom tudi kompulzivni masturbatorji – predvsem zaradi ogledov prepovedanih vsebin na spletu ali če jih zasačijo pri masturbaciji v javnosti.
Ko ni več jutra in večera brez masturbacije
Kompulzivna masturbacija ima več različih oblik oziroma se izraža na več načinov. Nekateri se samozadovoljujejo vsako jutro in vsak večer. Masturbacija postane tako redna rutina, del vsakdana – kot jutranja kavica in cigareti ali umivanje rok. Rutine so zelo nevarne, saj se odvisnosti tako vpletejo v vsakdan, da jih sploh ne jemljemo kot nevarne odvisnosti. Zavemo se lahko šele takrat, ko svoje rutine iz tega ali onega razloga ne moremo izvesti.
Drugi se prepuščajo masturbacijskim seansam, ko se izgubijo v fantazijah in pornomaterialu. Taka oseba lahko zapravi več ur pred računalnikom. Masturbacija zanj pomeni beg pred realnostjo. “Zadeva” se s samozadovoljevanjem. Oseba deluje, kot da je v transu. Velikokrat se samozadovoljujejo do stopnje bolečine, ki pa jih ne ustavi pri početju. Bolečina jim omogoča odcepitev od samega sebe, kar pomeni, da se rešijo tudi čustvenih bolečin, ki jih nemalokdo nosi s seboj. Hkrati pa jih bolečina ohranja žrtve. To napeljuje tudi na to, da gre delno tudi za samokaznovanje.
Bi zdržali nekaj dni 'brez'?
Imate težave s koncentracijo in spominom?
V telesu pride v času masturbacije, enako kot pri spolnem odnosu, do veliko kemičnih sprememb, poveča se izločanje spolnih hormonov. V času masturbiranja se sproščajo tudi endorfini, ki prispevajo k “zadetemu” občutku. Kompulzivna masturbacija (oziroma nastalo kemično neravnovesje) velikokrat povzroča težave s koncentracijo in spominom. Ta težava nakazuje, da je delovanje acetilholinskih receptorjev v možganih pripeljano do maksimuma. Acetilholin in adrenalin tudi zavirata delovanje srca.
Kako se rešiti te odvisnosti?
Najprej je treba uravnati kemično neravnovesje v telesu, ki je nastalo kot posledica pretiranega samozadovoljevanja. Nujni pogoj za vzpostavitev kemičnega ravnovesja je seveda vzpostavitev abstinence. Ne le od samozadovoljevanja, temveč od vsakega dejanja, povezanega s spolnostjo – to vključuje tudi gledanje pornografskih revij ali internetnih strani ter sam seks. V času tega celibata postanejo misli bolj jasne in dajo človeku možnost, da si dovoli občutiti, sprejeti in razrešiti strah, bolečino in morda tudi sramoto, ki jo je človek do takrat poskušal prekriti s samozadovoljevanjem. Največkrat se oseba takrat šele prvič začne zavedati in čutiti vzgibe, ki so ga gnali v samozadovoljevanje. Tudi če se vam zdi, da niste kompulzivni masturbatorji, poskusite preživeti nekaj dni brez. Morda se tudi vam spremeni pogled na svet in nase.
Naučite se več o spolnosti na IntimateMedicine!
Pošlji komentar
Povezani članki
Glasuj
Komentarji
Tonček Balonček:
Res je Rugelj je znal pretiravati, vendar to še ne pomeni, da določenih stvari ni mel prav.
O tem, da mnogo slovenskih žensk podpira moške, ki so alkoholiki in redno uživajo droge, se se čist strinjam. In če je politični interes diktatura, kateri pol je treba najprej omejiti - moški ane? In kako? Najlažje tako, da mu vsiliš neke lažne poglede glede osnovnih človeških potreb.
Thomas Hobbes, katerega citirajo med drugim tudi mnoge pravne knjige v svojem delu Človekova narava navaja, da je razlika med pohoto in ljubeznijo le ta, da izraz pohota uporabljamo takrat, ko ljubezni želimo dati negativen prizvok. In hkrati tudi navaja, da je telesna potreba po nasprotnem spolu in spolnosti enaka, kot potreba po hrani,....
Če institucija želi spolnemu aktu podeljevati/odvzemati legitimnost, potem naj še pove kaj se s človeškim telesom na energetski, hormonski, čustveni, psihični in fizični komponenti dogaja.
Če tega institucija ne ve, potem naj bo tiho, naj pusti človeku prosto pot in naj pusti, da s svojim telesom počne, kar hoče.
Lp,
Skyjumper
XIDIX: Maš prav, tu sem malo zašel,......mislil pa sem s tega vidika, da to piše ženska, kar pa se tiče masturbiranja, pa se pogosto govori, da to bolj počnejo moški in ne ženske, kar seveda ni res. In če ženska piše o tem, potem zgleda kao.....moški skulirajte se, in tako sporočilo dostikrat pride od feministk,......no to je bil nek prvi moj preblisk, ki je bil morda v tem primeru tudi napačen.
Janez Rugelj je pisal o feministkah, ki so delale za udobo in so izdajale svoje može in se porivale s KGB-jevci ali drugimi udbaši.....v takih primerih, bi se našlo ženske, ki bi bile lahko podobnega mnenja, kot avtorica z namenom škoditi razvoju moškega v prid uveljavljanju dikatature in absolutističnega sistema.
Dejstvo je, da je človek natančen, lahko ugotovi da spolnemu aktu svojo legitimnost želi dodeljevati institucija, vsaj v zgodovini je bilo pogosto tako - cerkev in tudi drugi družbeno-politični sistemi. To se po mojem zgodi predvsem zaradi uveljavljanja in ohranjanja avtoritete s tem da se prepreči večini, da bi celostno uporabljala vse svoje psihofizične in duhovne sposobnosti.
Ko se enkrat na zunaj vidi družina, otroci, denar, potem se nihče več ne vpraša s kom in kolikokrat itd...., ker pač družina je glavna celica, ki je potrjena od Rimsko-katoliške cerkve. Zato je tut swinganje najlažje za tistega, ki je že poročen in ima kakšnega otroka, že zlasti če se vsi strinjajo :))



















