V torek, ko je bil na sporedu prvi polfinalni večer letošnje Evrovizije, mi je pod roke prišla knjiga citatov o glasbi, pri čemer so mi še posebej "v oči padli" trije. ''Moj cilj je biti eno z glasbo. Ravnokar sem življenje posvetil tej umetnosti.'' (Jimi Hendrix), ''V življenju rabim dramo, da lahko še naprej ustvarjam glasbo.'' (Eminem) in ''Vse, kar je preveč neumno za povedati, je zapeto.'' (Voltaire).
Priznam, letošnjo Evrovizijo sem spremljal zelo površno, a dovolj, da sem z vsem na tekočem. Torkov večer mi je po nesrečnem naključju celo uspelo gledati v celoti in ugotavljam, da jo je v družbi gledati veliko bolj zabavno kot sam. Čeprav sem se neizmerno zabaval ob spremljanju Evrovizije prek Twitterja, saj kot je napisala prijateljica, ni treba gledati oddaje, ker ji tviti dovolj nazorno opišejo vse in še več.
Četrtkov polfinale, ko je nastopila naša Eva Boto, sem tekmovalni del na pol prisoten spremljal v enem od ljubljanskih lokalov, kjer je Anglež, živeč v Ljubljani, organiziral gledanje šova na velikem platnu, vključno s stavnico. Nagrada je bila dostava najboljših sladkarij iz katere koli države, sodelujoče na izboru Evrovizije. En evro sem moral staviti na številko, ki so ji že predhodno določili državo. Moji številki je pripadala Švica, tako da sem že v startu vedel, da z nagrado ne bo nič, ker je Švica izpadla že v torek. Na srečo nisem velik ljubitelj sladkarij, tako da nagrado privoščim zmagovalcu stavnice. Zabavno debato o stavah je prekinila Eva Boto, saj se je ob njenem nastopu v lokalu ustavil čas. In priznam, če smo si po lanskem odličnem nastopu Maje Keuc mislili, da ji njena naslednica ne bo segla do kolen, smo bili vsi na Evo lahko zelo ponosni. ''Tamala je odpela vrhunsko. Ni me sram, da sem Slovenec,'' je bil eden od komentarjev v lokalu takoj po nastopu 16-letnice. A predzadnjega mesta v drugem polfinalnem večeru ji res ne bi pripisal. Škoda.
Slovenija gor ali dol, finale mi je letos zaradi službenih obveznosti ušlo, a sem bil, spet zahvaljujoč Twitterju, ves čas na tekočem. Kdo je kiksnil, kdo fuša, katera ima hude noge, katera ima grozno obleko, katera bo med najboljših pet itd. Na koncu smo po vsej drami v azerbajdžanskem Bakuju v konkurenci 26 držav v finalu dobili novo evrovizijsko zmagovalko – švedsko pevko Loreen, ki je slavila s pesmijo Euphoria. Švedske zmage sem bil vesel tudi sam, saj sem nekaj časa v Stockholmu živel pri švedski družini. Takoj, ko sem izvedel, katera država je zmagala, sem poslal sms-sporočilo svoji švedski ''sestri'' Madeleine, ki mi je odgovorila, da že pijejo na zmago in da moram naslednje leto maja nujno priti na Evrovizijo v Stockholm. Hm, morda pa res …
Kakor koli že, ob vsem evrovizijskem cirkusu, informacijah, tračih in dogodkih sem se spomnil na vse tri citate znanih o glasbi. Jimi Hendrix, Voltaire in Eminem bi se, če bi s svojimi citati morali napisati eno misel, strinjali: ''Na Evroviziji je vsem cilj biti eno z glasbo, a brez drame in dramatičnih nastopov ne gre, pa četudi je treba na koncu peti neumna besedila in pesmi.'' Živela Evrovizija!
