FOTO: Zastonjkarji, (ne)kulturni do kulture ali kaj drugega?

Ljubljanski center urbane kulture po slabem letu dni od odmevne kolumne njihovega vodje za stike z javnostjo o "zastonjkarstvu" kani uvesti t. i. kulturni evro, s katerim bi radi financirali mlado in perspektivno glasbeno skupino, s člani do 25 let, kjer bo finaliste izbrala žirija, končni rezultat pa bodo izvolili prav donatorji. Super ideja! A mnenja so se začela krepko kresati, ko je bil izpostavljen oksimoron, da gre za "obvezni prostovoljni prispevek". Tudi za novinarje, fotografe in snemalce, skratka za vse, ki jim je omogočen brezplačni vstop. Ne glede na to, ali pridejo tja delati ali se zgolj kazati v novi obleki priznanega kreatorja.

Kino Šiška se v zadnjih dveh letih, razen nekaj zunanjih produkcij, pri katerih so dvorano zgolj oddali v najem, roko na srce, ni kaj prida izkazal z glasbeno ponudbo, sploh, če upoštevamo, kako dobro nas je z urbano kulturo zalagal prvi dve leti. A vendar smo nekako tudi tisti, ki smo tam "pokrili" večino glasbenega dogajanja, kar osebno lahko z gotovostjo trdim, od najbolj pop izvajalcev, prek metala, indie in alter produkcije, padli v koš zastonjkarjev. Kako prosim!? Če ne zaradi drugega, sem določene koncerte obiskal zato, da podprem določeno sceno in jo predstavim v komercialnem mediju, skratka, da določeno skupino ali izvajalca po svojih močeh približam tudi ljudem, ki jim morda tovrstna glasba ni prva izbira. In to skoraj vedno samoiniciativno, z veliko entuziazma in ne nujno po nareku nadrejenih. Šiška je bila vedno zakon.

A zgolj do točke, ko tvoje podpiranje scene, želje po pokrivanju čim več različnih vsebin in posledično objavami v najbolj priljubljenem mediju v državi, ne poimenujejo zastonjkarstvo. Vprašal sem se: "Pa kdo je tukaj zastonjkar?" Vsi tisti, ki pokličejo zadnjo minuto, zahtevajo karte za razprodan koncert, kolegi, sorodniki, sodelavci, sošolci zaposlenih v Kino Šiška, ki so včasih zapolnili večji ali manjši delež dvorane in katerim so pristojni neupravičeno delili zastonjske vstopnice in so se preprosto "zatalali," ali tisti, ki pridemo tja opravljati svoje delo, ker imamo radi glasbo, ker podpiramo sceno in ker želimo, da določene izvajalce spozna čim širši krog ljudi? Metanje v isti zastonjkarski koš z ljudmi, katerim so prav ti, ki nas sedaj imenujejo "pisuni, kvazi novinarji in nekulturneži", omogočili, da se kitijo z zastonjskimi vstopnicami, je kratko malo neokusno. Kajti metanje sedme sile v isto vrečo z ljudmi, ki se hodijo kazati na kulturne dogodke, ki jim je zastonjska karta statusni simbol, dobili pa so jo prav od teh sedaj največjih kritikov zastonjkarstva, je nedopustna in žaljiva. Da bi se zadeve lahko rešile, bi bilo potrebno samo malo pomesti pred lastnim pragom ter biti dosleden, pa bi bilo zastonjkarstva občutno manj.

Pridružujem se pozivu Društva novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije, ki sta Kino Šiška pobarali, naj se "obvezni samoprispevek za novinarje spremeni v prostovoljnega". Odzivi so burni, najbolj ZA so seveda tisti, ki so poslovno tako ali drugače povezani z omenjenim javnim zavodom, ter tisti, ki so sicer precej redki odjemalci repertoarja urbane kulture. Če gre za dobro idejo, bi jo vsi ozaveščeni uporabniki urbane kulture zagotovo množično pograbili in podprli, tudi finančno. A ne pod prisilo, temveč dobrodelno (brez pridevnika obvezno!). O višini zneska pa naj odloči vsak sam, po svojih zmožnostih. Zgledi vlečejo in najbrž bi Slovenci znova dokazali, kako močni smo, če stopimo skupaj, četudi nas nihče ne priganja. Skratka, ne samo takrat, ko nas združijo uspehi naših športnikov, ali ko nesebično pomagamo drug drugemu v primeru naravnih katastrof.

Novinarjem naj se torej omogoči opravljanje njihovega dela, z možnostjo, da smo ob tem, ko že sicer delamo "za sceno", lahko tudi dobrodelni v "dobro scene". Zakaj pa ne? A z možnostjo izbire. Zagotovo pa si nihče ne bi želel, da novinarsko poročanje (glede na odzive vodilnih medijskih hiš) prevzamejo blogerji in podobni entuziasti. Ali pač? Hja, saj ves čas poslušamo, kako je dandanes prav vsak lahko novinar, mar ne?