200. obletnico rojstva nemškega skladatelja Richarda Wagnerja so se pri SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevemu domu odločili počastiti z uprizoritvijo njegove četrte opere Leteči Holandec.
Snov za opero je Wagner, zaznamovan z osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji. Wagner je želel prikazati usodo nesrečnega poveljnika fantomske ladje, obsojenega na večno blodenje in nemir, ki ju lahko preseže le ljubezen brezmejno zveste ženske. Delo je označeval kot "mistično pesem ljudstva, ki se s pradavno potezo človeškega bistva izpoveduje s silo, segajočo v srce".
Romantično opero v treh dejanjih v nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi je režiral
Matjaž Berger, ki se je o svojem konceptu in razumevanju opere posvetoval z dvema filozofoma,
Slavojem Žižkom in
Mladenom Dolarjem. V naslovni vlogi je nastopil gost ansambla
Andrej Maslakov, v vlogi njegove ljubljene Sente pa prav tako gostja opernega ansambla
Maida Hundeling. Drugi solisti so bili:
Saša Čano,
Branko Robinšak,
Aljaž Farasin (k. g.) in
Sonja Milenković (k. g.). Kostume je ustvaril
Alan Hranitelj, zelo atraktivna pa je bila tudi scena. Scenograf
Marko Japelj je namreč na oder nasul 17 ton soli (kot simbol morja) in kitovo okostje v naravni velikosti (kot simbol Holandčeve ladje). Dirigentsko paličico je vihtel uveljavljeni dirigent srbskega rodu
Aleksandar Marković.
Kaj o operi menijo znani obrazi in ali verjamejo v zvestobo do groba, pa si oglejte v videoprispevku.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.