Vodja skupine Zaklonišče prepeva Vanja Alič prisega na belo vino.
"Sem vinoljubec. Dobrih vin, slabih ne. Namesto slednjih raje pijem kokakolo ali pivo. Najraje imam bela vina. Moj prijatelj, znan vinar mi je nekoč dejal, da ti bela vina dajo energijo, rdeča pa te umirijo. Sem ljubitelj avtohtonih slovenskih vinskih sort. Najraje imam vina iz Goriških brd (tokaj in rebula), Vipave (rose, pinela), Krasa in Istre. Pri meni je pitje vina stvar trenutne inspiracije, ne pa obvezen del oz. ritual med hrano. Pijem ga ob kakšnih posebnih priložnostih. Ob njem so se mi porodile že tudi kakšne zanimive ideje, a to se mi zgodi tudi ob pitju kakšnih drugih pijač, tudi ob jutranji kavi so se mi že. Je pa vino med vsemi alkoholnimi pijačami zagotovo najbolj opevano v pesmih, tudi v naših," nam je ob prvem javnem odpiranju 1. Nacionalne vinske banke Slovenije v enem izmed ljubljanskih hotelov zaupal Vanja.
Povabljenci so imeli priložnost poskusiti 11 različnih vrst vina: renske rizlinge letnika 1992, 1993 in 1996, chardonnaye letnika 1996, 1999, 2000 in 2007 in modre burgundce letnika 2000, 2003 in 2006 (letnik 1992 je med svojim obiskom Slovenije pil papež Janez Pavel II.). Presenečenje večera pa je bil beli pinot 1983, še v buteljki z vsebnostjo starejših steklenic 0,70 litra.
Kot nam je povedal gostitelj dogodka, vinar Samo Kupljen, so idejo za banko pred 20 leti dobili od njihovega družinskega prijatelja iz Amerike, ki je varčeval v delnicah ameriške banke in vse izgubil. "Takrat smo mu rekli, vidiš, če bi ti varčeval v vinu v naši banki, bi lahko vsaj še spil kaj. Tako se je rodila ideja o 1. nacionalni vinski banki Slovenije. Skupno je v naši banki varčevalo 1.500 ljudi, od tega jih je okoli 700 svoj vložek že dvignilo, 800 pa je še aktivnih varčevalcev. Mi zanj jamčimo 10 let. Ponosni smo tudi na to, da ima pri nas še vedno vino tudi naš nekdanji predsednik, drugih identitet pa vam kot bankir ne smem izdati," nam je povedal Kupljen, zelo skrivnosten pa je bil tudi glede vrednosti banke. "Obstajata tržna in nostalgična vrednost. O tržni je bolj težko govoriti, nostalgična pa je neprecenljiva."
Nam je pa zato povedal zanimivo anekdoto o tem, kako so prišli do sorte modrega pinota. "V Franciji smo kupili mlade trte. Jaz sem takrat ravno naredil vozniški izpit in oče me je poslal ponje. Cel avto je bil do vrha napolnjen z njimi, še zadnje sedeže smo morali podreti, saj je bilo teh trt kar 3.600. Prišel sem na Šentilj in carinik me je vprašal, ali imam kaj za prijaviti. Ker so mlade trte na las podobne vrtnicam, sem mu natvezil, da so to vrtnice za mojo mater. Da sem natakar v Nemčiji in da sem mater vprašal, kaj ji prinesem iz Nemčije, pa mi je rekla, nič, samo malo rož. In me je spustil naprej. Tako sem pretihotapil prvo rundo modrega pinota iz Francije v Slovenijo," nam je zaupal Kupljen.
Njegova soproga Lidija pa nam je dejala, da občuduje slovenske male družinske vinarje in njihovo zavzetost pri negovanju in ohranjanju družinske tradicije ter pridelavo vin v skladu z naravo, še posebno ob ukvarjanju z vso birokracijo, krizo in spremenljivimi vremenskimi razmerami. "Res jih občudujem, saj negujejo eno od pomembnih vej slovenskega gospodarstva, ki krepi tudi našo prepoznavnost v svetu, saj vemo, da ima Slovenija vrhunske lege, sploh naša, Jeruzalemska, je vrhunska vinogradniška lega v svetu. Pomembno je, da družinske vinogradniške kmete prepoznamo kot pomembno panogo v slovenskem gospodarstvu."
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.