V zadnjem času kuha dvojna kosila

Kaj doma največkrat pripraviš oziroma kaj imajo tvoji domači najraje?

V zadnjem času kuham dvojna kosila. 'Normalna' za starejšega otroka, moža in sebe ter takšne in drugačne kašice, pri katerih mi počasi že zmanjkuje domišljije, za našega dojenčka, ki se na 'pravo' hrano šele privaja. Dva člana imava zelo rada testenine z omakami z domačega vrta, mož pa kak sočen, na žaru pečen zrezek. Dostikrat si olajšam situacijo in vso tisto hrano, ki jo le lahko, pripravim v večjih količinah in zamrznem za 'težke' dneve (smeh)

Kaj sama najraje ješ?

Če bi bilo mogoče, bi jedla samo ogljikove hidrate (smeh). Na različne načine pečen krompirček, rižote in vse mogoče testenine. Ker se prav naštetemu že lep čas izogibam, pa imam izmed tistega, kar mi preostane, najraje srednje pečene zrezke, ribe in čim bolj izvirne solate (na primer pehtranovo).

Kdaj si vzljubila kuhanje? Kdo te je navdušil nad tem?

Nihče me ni posebej navdihoval za kuharijo. Nekateri preživljajo prosti čas ob telovadbi, drugi igrajo šah, jaz sem se pač od nekdaj sproščala s kuhanjem. Začelo se je z obsedenim branjem kuharskih knjig, zbiranjem različnih receptov, rednim spremljanjem kuharskih oddaj in nekje vmes tudi z obsedenim kuhanjem. Nikakor se nimam za vrhunsko kuharico, je pa res, da so moja družina in moji prijatelji vsakič znova navdušeni nad tem, kar jim pripravim. 

Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Je bilo tako tudi pri vama s Primožem?

Ne. Primož je bolj površen in hiter jedec, sama imam rada proceduro, enako pomembni kot hrana so mi druženje ob hrani, čas, preživet za skupno mizo, kozarec dobrega vina, itd.. 

Midva sva že skupaj zamesila, kar sva mislila (smeh). Dva krasna fanta, enega sedemletnika in enega sedemmesečnika. Tako da jaz ne bi več mesila z njim (smeh). 

Te je kdaj Primož presenetil s kakšno kulinarično dobroto?

Primož zelo poredko, pa hkrati zelo dobro kuha (smeh). Ko je treba narediti vzhajano testo ali pa speči kaj na žaru, je po navadi on tisti, ki vskoči. Sicer pa ne maram najbolj, da se kdorkoli drug vrti po moji kuhinji. 

Ali med kuhanjem kdaj poslušaš Tabuje?

He he … Včasih. Ko ravno vadijo v kleti. No, pravzaprav kar pogosto. Uživam, ko jih poslušam. Ponosna sem, da sem na neki način tudi sama del njihove zgodbe in počaščena, da - tudi med kuharijo - spremljam nastajanje pesmi, ki se nekaj mesecev kasneje uvrščajo na prva mesta po predvajanosti. 

Kakšno je vaše tipično nedeljsko kosilo?

V nedeljo nismo nikoli sami. Po navadi se nam pri nedeljskem kosilu pridružijo moji starši ali pa prijatelji, ki jih povabimo na kosilo. Ob nedeljah sem tradicionalist, zato je na jedilniku juha, večkrat goveja, pa lep kos mesa s prilogo. In ja, vselej tudi solata z domačega vrta. 

Kdo pomiva posodo?

Pomivalni stroj (smeh). Če slučajno kaj ostane, pa jaz (smeh). 

Se morda spomniš kakšne prigode, ko se ti v kuhinji ni izšlo tako, kot si si zamislila?

Niti ne. Sama sem bolj 'štrebarski' tip človeka, zato se vsega lotim zelo študiozno. Tudi kuharije. 

Se pravi, da se bolj držiš receptov?

Do nedavnega sem redko eksperimentirala, v zadnjem času pa skušam v vsak recept vpeljati lokalne sestavine. 

Torej je zate poreklo hrane zelo pomembno?

Da. Zelo. Živim na vasi in zdi se mi absurdno, da bi v trgovini kupovala kitajski česen in egiptovski krompir. Hkrati obžalujem situacijo, v katero se je pahnila naša država. Kljub vsej neobdelani površini zemlje in kljub brezposelnosti, ki vlada, večino hrane uvozimo.