Umrl je 90-letni britanski pisatelj znanstveno fantastičnih knjig Arthur C. Clarke. Njegov sodelavec Rohan de Silva je dejal, da so bile za smrt krive težave z dihanjem.

Arthur C. Clarke (Foto: Reuters)

Britanski znanstveniki so za BBC poudarili veličino Clarkea kot človeka in pisatelja. Leta 1998 so pisatelja povzdignili v viteški stan.

Clarke je zaslovel predvsem zaradi filma Odiseja 2001 Stanleyja Kubricka iz leta 1968. Scenarij za film je napisal skupaj z režiserjem, za podlago pa jima je služilo več Clarkovih krajših besedil. Film je bil strašljiva napoved, kam lahko privede umetna inteligenca.

Clarke se je rodil 16. decembra leta 1917 v Mineheadu v angleški grofiji Somerset. Od leta 1956 je živel na Šrilanki. Napisal je več kot sto knjig s tematiko vesolja, znanosti in prihodnosti.

Skupaj z Walterjem Cronkitom je sodeloval pri televizijskemu pokrivanju poleta vesoljske ladje Apollo na Luno. Že leta 1945 se je začel ukvarjati z zasnovo komunikacijskih satelitov, torej več desetletij prej, preden so ti postali stvarnost.

Arthur C. Clarke se je v zgodivino zapisal z zlatimi črkami. (Foto: Reuters)

Leta 1976 je postal dopisni član ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko. Kljub temu je bilo pisanje njegovo najljubše opravilo in z njim si je tudi pridobil največ svetovne slave. Želel si je, da bi se ga spominjali prav po pisanju.

V njegovi pisarni so povedali, da je Clarke nedavno pregledal rokopis svojega novega romana, The Last Theorem, ki ga je napisal skupaj s Frederikom Pohlom. Knjiga bo objavljena še letos, so povedali.

Clarke je bil večkratni dobitnik nagrade Nebula ameriških pisateljev ZF, nagrade Hugo, ki jo podeljuje World Science Fiction Convention, podelili so mu tudi naziv velikega mojstra ameriških piscev ZF.

Pisatelj je do zadnjega dne živel na Šrilanki. (Foto: Reuters)

V slovenščino je bilo prevedenih kar nekaj Clarkovih knjig, med njimi romani Skozi čas in nazaj, Planet sedmih sonc, Konec otroštva, od kratke proze pa Kozmični Casanova.