"Prvega šolskega dne se najbolj spominjam po novih temno modrih lakastih sandalčkih z dvema solzicama. Ostali so v modi vsa ta leta, še moji hčerki sem jih kupila nekaj let zapored. Z dvema čopkoma, s široko belo pentljo, belo bluzico, temno modrem plisiranem krilcu in luknjičastimi dokolenkami sem samozavestno korakala proti novemu življenjskemu obdobju. Le belo oranžna težka torbica, ki me je vlekla nazaj, je kvarila moj stil, ki je spominjal na pevce v zboru," nam je zaupala Suzana Jakšič.
"Ker sem že v vrtcu pisala in brala, sem se v prvem razredu zelo dolgočasila. Tovarišica (tako se ji je reklo takrat) je nas, ki smo bili malce naprednejši, dodatno zaposlila z drugimi, težjimi vajami. Pozneje sem bila celo predlagana za preskok razreda, vendar se starši niso strinjali, saj sem bila preveč živahna in neubogljiva, da bi bila fizično sposobna več ur sedenja na miru. Skozi vso osnovno šolo sem bila odlična, moja najnižja ocena je bila ena sama trojka pri fiziki. Rada sem hodila v šolo, saj mi ni bilo težko, čeprav se nisem prav nič učila. Udeleževala sem se vseh mogočih krožkov, tekmovanj in tečajev ter bila povsod med najboljšimi. Poleg tega sem vedno pomagala pri učenju sošolcem, ki so težje dojemali določene predmete. Najbolje so mi ležali tuji jeziki in slovenski jezik. Pri kontrolnih nalogah so vsi sošolci v moji bližini pridno prepisovali od mene, pri slovenskih spisih pa sem dvema sošolcema, poleg svojega, vedno napisala spis tudi njima. Enemu za oceno 2, drugemu za 3. Verjemite, da to ni bilo enostavno, saj se moraš potrudit, da delaš napake," je dodala.
"Mama skrbno hrani veliko število pohval in priznanj, ki sem jih pridobila skozi vseh osem razredov. Edino slabšo oceno sem dobila pri vedenju, ki se je ocenjevalo z manj primernim, primernim in vzornim. Nikoli nisem bila vzorna, zato pa večkrat manj primerna," je zaključila Jakšičeva.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.