Priznam, najraje imam, ko lahko, pa tudi če samo za en dan, potujem zunaj meja Slovenije. In ta čast me je doletela, ko sem na povabilo Festivala Ljubljana odpotoval v sončni Milano, mesto za vse okuse. Prvotno sem tja odpotoval le na ekskluzivni televizijski intervju s svetovno znanim glasbenikom, skladateljem in filmskim ustvarjalcem Michaelom Nymanom, ki bo 4. julija v okviru Festivala Ljubljana, ki letos praznuje 60 let, s svojim izborom filmske glasbe nastopil v Križankah. A dobil sem več kot to. Sprejeli so nas v sloviti hiši 10 Corso Como, hiši, ki je v lasti Carle Sozzani, nekdanje modne urednice in sestre aktualne lastnice italijanskega Vogua. Multidizajnerska hiša, ki je posvečena umetnosti, modi in dizajnu, ponuja vse – galerijo, razstavni prostor, prodajalno s prestižnimi blagovnimi znamkami, knjigarno, hotel, kavarno, restavracijo, vrt za posedanje …, res, dih jemajoča stavba in doživetje, ki ga priporočam vsem ljubiteljem umetnosti in dizajna.
In prav tam nas je čakal eden in edini Michael Nyman, večkrat nagrajeni avtor filmske glasbe, podpisan tudi pod glasbo za s tremi oskarji nagrajenim filmom The Piano. Za Michaela se ve, da intervjuje daje le, ko je dobre volje, in tokrat smo imeli srečo. "Kadar je slabe volje, lahko na intervjuje pozabimo. In slabe volje je lahko tudi do šestkrat na teden," mi je v smehu zaupal njegov agent. A Michael je bil daleč od slabe volje, saj se je v intervjuju razgovoril o čisto vsem, kar me je zanimalo. "Zelo sem utrujen. V torek sem priletel iz New Mexica, včeraj sem imel koncert v Rimu, zdaj sem tukaj v Milanu, zvečer pa že letim nazaj v London," mi je na koncu intervjuja zaupala 68-legenda, ki je pred desetimi leti že nastopila v Ljubljani in od takrat se najbolj spomni pogovora z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. "Prijeten možakar. Ves čas sva govorila o slovenskih in britanskih nogometaših, saj je ravno takrat potekalo svetovno oz. evropsko nogometno prvenstvo."
Vrnitev v Ljubljano mi je le dan za tem polepšala legenda balkanske glasbe Lepa Brena, s katero sva "kofetkala" v enem od ljubljanskih hotelov. Prvič sem se z njo srečal leta 2009 na Bledu, kjer sva na terasi hotela jedla kremšnito, in tega ni pozabila. "O, dečko s kremšnito," me je v smehu pozdravila Brena, ki je bila pred velikim koncertom v Stožicah polna energije, dobre volje in seveda zelo zgovorna. Čeprav se je, vsaj tako so mi povedali, malo pred najinim druženjem šele zbudila, saj je prejšnji večer izkoristila noč v slovenski prestolnici, se je tudi tokrat držala profesionalno. In tako je bilo tudi zvečer, ko je s svojim triurnim šovom navdušila vse in zaprla usta tistim nekaj nasprotnikom, ki ji ne privoščijo uspeha. Brena, kapo dol!
Po vsem tem že komaj čakam naslednja zvezdniška srečanja in potovanja. Po Milanu me v začetku junija čaka že težko pričakovano potovanje v Peking, nato pa v juliju še deset delovnih dni filmskega festivala v Sarajevu, kjer pa nikoli ne manjka zvezdnikov (tako balkanskih kot svetovnih), zabav in dobrega vzdušja. Komaj čakam!
