Noseča Sabina Kogovšek: Vesela sem, da sva doživeli premiero

Igralka Sabina Kogovšek je za vlogo izvedela na koncu prejšnje sezone oziroma na začetku počitnic, potem pa se ji je zgodilo še nekaj lepega. Izvedela je, da je noseča.

''Zelo sem si želela, da bi lahko igrala. Sama nisem videla nobene težave, ker vendarle časovno nisem še tako daleč. Če vloga sama ne bi šla v koncept, ker v končni fazi govori pravzaprav o nosečnicah, o ženskah, ki jim vstavljajo dojenčke in potem rojevajo in so zato tam v Pomoni in če se ne bi z režiserjem zelo odkrito pogovorila o tem in z ravnateljem, ne bi vztrajala. Tudi sama, če se ne bi dobro počutila, absolutno ne bi vztrajala. Vesela sem, da sva doživeli premiero,'' je za 24ur.com z žarom v očeh povedala bodoča mamica, ki s partnerjem Jernejem Čampeljnom pričakujeta punčko. Iz zveze z nekdanjim partnerjem Jurijem Zrnecem ima že dve hčerkici Leni in Lolo.

Sabinin lik se v zgodbi ukvarja s prostitucijo, igralka pa na prvi pogled ni videti tipična prostitutka.

''Ko sem tekst prebrala, predvsem pa glavno didaskalijo (op.a., režijske pripombe v dramskem besedilu), ki me je čakala na koncu teksta, kjer je avtor napisal, da izključno za Fay, torej žensko, ki jo igram – prostitutko, ne želi, da bi bila kakor koli promiskuitetno oblečena oziroma da bi z neko stereotipno zunanjo podobo dajala vtis, kdo in kaj je. Tako da ta ženska bi bila lahko oziroma je karkoli. Ta prostitucija je zgolj njeno delo, ki ga tukaj opravlja in je na nek način v drugem planu. V prvem je zagotovo njena življenjska zgodba, zaradi katere je tukaj pristala. V prostitucijo se je zatekla zaradi moža, ki je bil policist in je obvladoval celotno mesto. Pretepal je njo, hčerko, bil je agresiven in se drugam ni mogla zateči. Ker pravzaprav v drugem svetu, v tem, kjer je bil on veljak, enostavno ne bi preživela. In tukaj se je našla,'' je za 24ur.com dejala o novi vlogi. Med nosečnostjo se dobro počuti, trebušček pa je za zdaj še ne ovira pri delu.

''Tudi če ne bi bila v tem stanju. Oder je nekaj, kamor vstopaš in je prostor, kateremu moraš absolutno zaupati. Ne govorim samo o prostoru, sceni kot taki, ampak tudi o ljudeh in režiserju. Vendarle smo profesionalci in se poznaš. Seveda se lahko vedno kaj zgodi, ampak načeloma so stvari vedno zelo kontrolirane in zato imamo tudi toliko vaj. Nobena stvar ne gre brez nekega dogovora, vsaj osnovnega. Tudi vsaka improvizacija, v katero ti vstopaš, potrebuje en osnovni dogovor, da lahko steče,'' je povedala Sabina, ki bo za zdaj še igrala tudi v predstavi Kralj Ubu. V dveh predstavah, ki sta fizično preveč zahtevni, pa je žal ne bomo več videli.

Čeprav mi ne živimo tega sveta, ki smo mu priča v zgodbi (trgovanje z organi, z belim blagom), pa to še ne pomeni, da ta ne obstaja.

''Te stvari, o katerih avtor govori, se za nas mogoče v Sloveniji zdijo neka znanstvena fantastika. To je svet surovih odnosov, ki jih, mislim, da pri nas ne poznamo. Mi tega sveta ne živimo. V Angliji, ki je zibelka kapitalizma, so to drugi odnosi, razčlovečeni, surovi. Nam se to mogoče zdi nekaj, česar ni, ampak to ne pomeni, da ne obstaja. Res pa je, da v naši sredini, tukaj, kjer se nam zelo lepo godi, čeprav se tega ne zavedamo, še vedno vlada neka človečnost, mnogo bolj kot pa v zahodnem svetu kapitalizma.''

Inspiracija za Pomono je tudi neverjetno zanimiv resnični kraj v Manchestru, zapuščeno območje v neposredni bližini mestnega središča, ki ga je obiskal tudi sam režiser predstave Jaša Koceli.

''Pomona govori o nekem tesnobnem svetu. Pomona je tudi na nek način duh časa, ki pa ni zdaj celotna družba mogoče, ampak zajema mogoče nek del družbe, ki pa obstaja, ki si ne moremo zatiskati oči, da ne obstaja. Najbolj grozne stvari. Moj najljubši stavek v tekstu je: ''Vse zlo je resnično.'' In to je res. Vse, kar si lahko zamisliš groznega in slabega, je človek sposoben sproducirati. In po eni strani odgovor opozarja na to. Da si ne moreš zatiskati oči, da tega ni.''

Znotraj predstave pa smo priča tudi igri Dungeons & Dragons, kjer gre za igro v igri.

''Gre za Temnice in zmaji (v izvirniku Dungeons & Dragons). Spoznali smo dva mojstra in ju povabili na vaje, da sta nas naučila osnove igre. Nik Škrlec, ki igra vlogo Charlieja, se je to učil in učil, od njiju je tudi pobral določene poteze. Alistair McDowall se igra preko igre Dungeons & Dragons, ki na nek način tudi je gledališče, ker se ti vklapljaš v nek domišljijski svet, igraš pošasti, različne situacije. V bistvu bežiš v nek domišljijski svet. On je v bistvu to uporabil, da se igra prav znotraj predstave in je zapeljeval občinstvo v zanko vprašanja: A je res ali ni res? Kaj je res resnično in kaj ni resnično? A je vse, kar je resnično, samo igra? in obratno. A je igra resnična?''

Igralec Primož Vrhovec igra varnostnika Moeja, ki ima težave z agresijo in se tako kot vsi liki v Pomoni trudi uiti stran od svojih strahov.

''Pomona so osebni strahovi, s katerimi se konstantno boriš, da bi se jih znebil, ampak na en način ti ne uspe. Mislim, da ima vsak neko svojo hibo in to je pravzaprav Pomona. Pomona so strahovi, vse, ta kapitalizem, ki se dogaja, vse za denar, odtujenost človeka, razčlovečenost, to je ta perpetum mobile požrešnosti, ki se kar dogaja in dogaja. Malo je negativno, brezizhodno. Ampak bistvo te predstave je, čeprav jim ne uspe, se borijo do konca. Nekomu bo uspelo in bo našel čarobno palčko in potem Pomone in takšnih stvari ne bo.''

Predstavo si je ogledal tudi Primožev dober prijatelj, voditelj in igralec Jan Bučar, ki nastopa v seriji Usodno vino.

''Predstava mi je bila zelo všeč. Vedel sem, da bo dobra. Tematika, ki je na žalost vedno aktualna. Tako da jo je treba obdelati. Meni je bila predvsem všeč scena. Vem, kako Jaša dela in pričakoval sem, da bo zelo estetska predstava, da bo poudarek na sceni. Zelo mi je bila všeč in znotraj tega še dobra igra in uspeh ne more izostati.''