Kjara Starič je v New York zaljubljena že od najstniških let. Pravi, da gre za mesto, ki te lahko z neprestanimi impulzi boljšega in nujno potrebnega hitro potegne stran od bistva. In kaj lahko se zgodi, da ti ga (znova) pomaga najti nekdo, od katerega bi to najmanj pričakoval.
OGLAS
Kjara se v New York vsako leto vrača za tri mesece. In čeprav jo je že neštetokrat zamikalo, da bi ostala tam, je lani spoznala, da svoje ljubezni do New Yorka ne želi izgubiti zaradi životarjenja tam, kot se to zgodi mnogim umetnikom.FOTO: osebni arhiv
Koreografinja Kjara Starič, po zaslugi katere smo s Kjara's Dance Project tudi pri nas končno dobili ansambel za moderni ples, se po uspešni predstavi Odtisi na plesni podij vrača z novim projektom Compassion. Tega je pripravila v sodelovanju z gostjami iz tujine, zaznamovale pa so ga njene newyorške – tako plesne kot življenjske izkušnje. Navdih zanj pa je – kot nam je zaupala – dobila od brezdomca.
Ko se je Kjara namreč nekega dne sprehajala po aveniji Broadway v New Yorku, je zagledala brezdomca in mu vrgla nekaj drobiža v njegov prazen lonček od kave. ‘’Takoj zatem sem slišala njegove besede: "Hvala. Sem že mislil, da sem neviden." In zmrazilo me je. Rekel je točno to, zaradi česar dam denar vsakemu na cesti. Da ne bi imel občutka, da je neviden. Ne morem si predstavljati, kakšen žalosten in osamljen občutek mora biti, ko potrebuješ pomoč, mimo tebe pa hodi na stotine ljudi in se dela, da te ne vidi. Ustavila sem se in mu povedala, da ga vidim. In bil je trenutek, ki se je dotaknil obeh. Vprašala sem ga, če bi želel kavo, pritrdil mi je in povabila sem ga na kavo v kavarno čez cesto. Pogovarjala sva se o vsem možnem in namenoma sem pustila, da so ostale teme lahke in vsakdanje, da bi imel občutek, da je del nas ostalih. Ta trenutek in njegov stavek sta mi ostala v mislih in srcu še do danes.’’ In po dnevih premišljevanja o tem, da ima vsak od nas svojo zgodbo in da bi se morali povezati med sabo skozi resnico in človečnost, je Kjara začutila, da mora narediti predstavo o sočutju. In tako je nastala nova plesna predstava Compassion. ‘’Plesalci in jaz smo vsak dan bolj odkrivali lepoto povezanosti, saj smo se skozi ustvarjanje tega projekta resnično spoznali in začutili na nekem novem nivoju. Vsak od nas ima trenutke, ko prehitro obsodimo, ne vidimo dlje od sebe ali pozabimo, da bi lahko v drugačnem spletu okoliščin to lahko bili mi. Vendar vsak od nas ima tudi vsako minuto možnost, da se nekomu nasmehne, ga vidi in sliši ter preda naprej malo sočutja. Kot je rekla Ana Frank: Kako lepo je, da nikomur od nas ni potrebno čakati niti trenutka, da bi naredil ta svet lepši.’’
Compassion je v prvi vrsti bivanjska zgodba vsakega od nas in odgovarja na temeljna človeška vprašanja o biti, o smislu in neustavljivi želji po sprejetosti, ki nas maliči do neprepoznavnosti.FOTO: osebni arhiv
Kjara je sicer v mesto, ki nikoli ne spi, zaljubljena že od najstniških let. ‘’New York je mesto, ki te lahko s svojim hitrim tempom, vznemirljivim utripom in neprestanimi impulzi lepšega, boljšega, bolj svetlečega in nujno potrebnega hitro potegne stran od bistva. Tisti, ki si lahko privoščijo vse, kar mesto ponuja, živijo, nekateri navidezno, nekateri pa tudi resnično vznemirljivo, polno življenje. Večina pa je v NY prišla, da bi uresničila svoje sanje po takšnem življenju, za katerega so prepričani, da bi jih osrečilo. Ljudje, ki tam živijo, imajo nekakšen odnos ljubezni in sovraštva do New Yorka. Verjetno je ljubezen le posledica iluzije, ki je ostala še od neuresničenih sanj, in sovraštvo spoznanje, da se morda ne bodo nikoli uresničile,’’ pravi Kjara, ki se v New York vsako leto vrača za tri mesece. In čeprav jo je že neštetokrat zamikalo, da bi ostala tam, je lani spoznala, da svoje ljubezni do New Yorka ne želi izgubiti zaradi životarjenja tam, kot se to zgodi mnogim umetnikom. “Meni je New York kot nekakšna oaza, kjer pridem popolnoma v stik sama s seboj in postanem najboljša verzija sebe, ki jo potem skušam obdržati doma. Tam me napolni energija ljudi, ples, dolga potepanja po mojih najljubših ali še neraziskanih ulicah, branje v parku ob reki Hudson, moj najljubši sladoled, lešnikova kava, način življenja ljudi, da je vse mogoče, čas za biti počasna in razmišljanje.’’ Zagotovo smo lahko veseli, da Kjara Slovenije ni zamenjala za New York in da je bil le-ta zgolj inspiracija za še eno plesno predstavo, ki bo zagotovo požela velik uspeh.
Kjara se po uspešni predstavi Odtisi na plesni podij vrača z novim projektom Compassion.FOTO: osebni arhiv
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.