Na predstavo so se pripravljali tudi z vzhodnjaško borilno veščino

Ustvarjalci so s predstavo, ki govori o nesmislu vojn, navdušili občinstvo. To jim je ob koncu namenilo dolg aplavz, ob katerem so se 'morali' kar trikrat vrniti nazaj na oder, slišali pa smo tudi nekaj vzklikov navdušenja.

Režiserja Aleksandra Popovskega dobri odzivi občinstva niso presenetili. "Pred premiero smo imeli dve predstavi in občinstvo je vedno zelo dobro reagiralo na zgodbo in dogajanje, tako da sem zelo zadovoljen," nam je po predstavi povedal Popovski.

V drami so uživali tudi znani obrazi.

"Predstava mi je bila zelo všeč. Zelo dobro besedilo, zelo lepo so jo postavili na oder, zanimiva je tudi scenografija, pa tudi igralci so zelo dobri. Jaz sem uživala," nam je dejala Saša Pavlin Stošić.

Igralec Demeter Bitenc pa je ob tem opozoril na nesmislnost vojn: "V predstavi smo videli, kam pripelje boj za oblast. Popovski zna to res dobro predstaviti. Dajmo se kaj naučiti iz tega."

Predstava je bila zelo všeč tudi upokojenemu vrhovnemu sodniku Vasiliju - Vasku Poliču: "Z zgodovinskega vidika je bila točna. Gre za neko nadaljevanje Shakespeara – šibki kralji, surove kraljice, pa poveljnik, ki ne ve, za kakšen mir bi se odločil. Ena takšna dilematična stvar, a mislim, da je kar užitna za gledat, čeprav je dolga. Meni je bila predstava všeč, tako da sem do konca užival v tej igri neskončnih prepletov. Vojskovodja, ki hoče mir, kraljica, ki sovraži Angleže in jih pobija, nastrada pa mladi sin, ki je res najbolj nedolžen. Takšna je Škotska, takšna je današnja Anglija. Škoti bi se radi odcepili, a nekako brez Angležev ne morejo, sovražijo se pa še kar naprej. To je tako imenovano znosno sovraštvo, ki v današnjem času ne nosi nekih tragičnih trenutkov, kot je na Severnem Irskem. Tako prisilno se marajo. Škoti ne morejo brez Angležev, Angleži pa ne brez Škotov. Če ne drugega, eni o drugih krasne vice pripovedujejo. Morda bo Škotska enkrat samostojna država, a to bo v daljni prihodnosti," meni Polič.

Čeprav so bile priprave na predstavo zelo zahtevne, so ustvarjalci v njih uživali.

"Fino je bilo soustvarjati to predstavo. Imeli smo veliko dela – prijetnega dela. Bilo je veliko zanimivih stvari. Ena od teh je bil kendo, vzhodnjaška borilna veščina, ki se je sicer v predstavi potem nismo posluževali, a smo se je lotili zaradi nekega principa treninga vojske in discipline. V predstavi namreč večinoma igramo fantje, ki nikoli nismo bili v vojski, tako da smo imeli malo tega. Drugače pa so bile vaje zelo intenzivne na zelo različnih ravneh. Bili smo dobra družba. Gre za eno takšnih predstav, ki ima zanimivo zgodbo in zdi se mi, da ljudje to pogrešajo. Tudi zaradi tega se ne bojim, da je ne bi z veseljem gledali," nam je povedal Jure, ki je blestel kljub počenemu glasu.

Aleksandar Popovski je bil navdušen že nad samim besedilom. "Hvaležen sem Barbari Hieng Samobor in dramaturginjam, ki so našle to besedilo, saj je zelo inspirativno za današnji čas. Že dolgo nisem bral tako dobrega besedila. Zelo pomembno je bilo, da se z igralci potopimo v ta material. Zelo pomembno je bilo, da sem imel igralce, ki so bili pripravljeni za to. Ta ansambel res raste. To je moja tretja predstava, ki sem jo delal za to gledališče in občutim velike spremembe. To, kar vidim, je zelo dobro. Uživam z njimi. Igralci so odlični," nam je dejal Popovski.

V predstavi poleg omenjenih nastopajo še Jaka Lah, Primož Pirnat, Robert Korošec, Matic Lukšič (AGRFT), Filip Samobor (AGRFT), Tosja Tič, Gaber K. Trseglav, Tomislav Tomšič, Boris Kerč, Jožef Ropoša, Ajda Smrekar in Jordan Arih Kranjec. Delo je prevedla Tina Mahkota, dramaturginja uprizoritve je Eva Mahkovic, scenografijo in kostumografijo je zasnovala Angelina Atlagić s pomočjo asistentke Iris Kovačič, glasbo je prispeval duet Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), za jezik je skrbela Maja Cerar, svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik, kot asistentka dramaturginje pa je študijsko sodelovala Mojca Podlesek.