Murko že 12 let na sceni: Sem šele na pol poti

Ni naključje, da sem se učil samo od sebe. Nisem imel ne menegerja ne zaposlenih, ki bi mi svetovali, kako in kaj delati, zato sem želel svojo podobo in dovršenost izpeljati do te mere, da bom ljudem zanimiv. Nikoli si pa nisem mislil, da bo fenomen Damjan Murko živel 12 let.

Kako ste začeli kariero?

Za sedemnajsti rojstni dan sta mi starša omogočila, da sem posnel svojo prvo pesem z naslovom Poleti lastovka. Niti v sanjah si pa nisem mislil, da bom gradil kariero tako, kot sem jo. Zmeraj je bila prioriteta glasba in nastopi. Šele po nekaj letih tudi medijski preboj. 

Kdaj in s čim ste se prvič predstavili javnosti?

Moj prvi večji nastop je bil v dvorani Tabor v Mariboru, kjer sem prepeval na amaterski prireditvi Živilko poje. Če se prav spomnim, pa je bil večji nastop na festivalu Pesem poletja, kjer sem se predstavil slovenski publiki.

Katera je bila vaša prva pesem?

Poleti lastovka, ki je še zdaj zame najlepša pesem v moji karieri. Še vedno jo izvajam na določenih nastopih, saj se ljudje ob tej baladi zmeraj raznežijo.

Ali se spomnite, s čim ste dvignili največ prahu v javnosti?

Težko se spomnim, ker je vse v povezavi z mano dvignilo zelo veliko prahu. Kar priznam, mi je bilo všeč že na začetku. Če se spomnim samo moje sladice Lepi Damjan in svojega največjega hita Srečen, ker sem moški. Čeprav gre za zelo nedolžni stvari, sta postali moj zaščitni znak.

Bilo jih je kar nekaj. Odpeta Zdravljica za Bežigradom, kasneje še v polnih Stožicah v šovu Not padu, seveda pesmi Srečen, ker sem moški, Poleti lastovka, Slavček, Kekčeva pesem, poroka, ki je veljala za poroko leta, izid moje biografije, zdaj že druge knjige Sladko življenje, Damjana Murka, vsakoletno izdajanje seksi koledarja, pretep z Rogoškimi slavčki, najbolj iskana osebnost na spletu, tudi rojstvo sina ... Nekako se je moje osebno življenje zmeraj povezovalo z mojo kariero. Sem pač zanimiv. Saj so še drugi, a žal gledajo mimo njih.

Po čem mislite, da so si vas ljudje najbolj zapomnili?

Po samozavesti, ekstravaganci, načinu razmišljanja, samopromociji in upam, da tudi po lepi pesmi.

Težko rečem. Kaj pa vem ... Bilo jih je kar nekaj. Po pretepu in Zdravljici me še najbolj sprašujejo. No, pa tudi o posoji denarja Zmagu Jelinčiču. Morda to. Kaj pa vem, vsak ima v mislih vsaj eno stvar, ki se mi je zgodila v karieri.

Kako gledate na vse to po vseh teh letih?

Neobremenjeno. To je del posla in to moraš vzeti v zakup. Poznam nasmeške, ki niso iskreni, besede, za katerimi stoji nevoščljivost, ljudi, ki so blizu tebe samo zaradi tvojega dela in slave. Pa tudi ljudi, ki ti iskreno ponudijo roko in zaželijo vse dobro. V teh dvanajstih letih je bilo nekaj solz in še več smeha. Priznam ... A danes mi je lažje, ne oziram se nazaj. Naredil sem veliko, ogromno, za nekatere nemogoče. Tukaj bom, dokler bom želel in dokler bo publika tako hotela.

Ko se ozrete nazaj. Bi kaj spremenili?

Nič. Ampak res popolnoma nič. Vse moje poteze so se izkazale za dobre. Sicer me danes več ne bi bilo tukaj. Vedel sem, da bom na naši sceni samo številka, ampak danes sem številka ena na svojem področju.

Vam je za kaj žal?

Morda samo zato, da nisem bil še bolj provokativen in še bolj drzen, da bi ljudem šel še bolj na živce, če se to sploh še da (smeh). Rad sem se igral in rad sem zmagoval. Prostor sem si izboril sam in nihče me ne ogroža.

Kaj lahko oboževalci od vas še pričakujejo?

Odkar sem oče sem se malce umiril, morda celo umaknil. A ne povsem. Zdaj delam še raje, saj vem za koga delam. Nisem še rekel zadnje, zato ob dvanajstletnici kariere v ptujskem hotelu prirejam velik koncert.

Ste se kdaj že naveličali vsega in se odločili, da se umaknete iz medijev?

Da bi se naveličal? O to pa ne. Morda sem se umaknil, recimo takoj po poroki pred šestimi leti, ali ob rojstvu sina Tiara. Zmeraj je želja ljudi po mojih nastopih pretehtala, da se vrnem, pa tudi sam sem pogrešal odre in medije. Morda se jutri poslovim, ali pa še deset let ne. Sedaj se počutim tako, da želim delati. Sem šele na pol poti (smeh). Zanimanje zame je še zmeraj in verjamem, da bo fenomen Damjan Murko za zmeraj živel v zavesti vsakega Slovenca.