Ravno zato je zanimiva sogovornica, ki opaža, da se je do danes seveda marsikaj spremenilo, a zaradi izrabljanja ženske golote je žal ženska v spolnosti pogosto še vedno obravnavana kot objekt. Le na drug način.
Z Mileno Miklavčič so se pogovarjali v reviji Naja.
»Nezmožnost izkazovanja čustev izvira iz naših korenin.«
Milena Miklavčič opaža, da smo Slovenci na področju izkazovanja čustev zelo leseni: »Predniki so bili namreč še prepričani, da dotiki vodijo v božanje, božanje v spolnost … potem pa dobiš nezakonskega otroka in si uničiš življenje. Čudi me, koliko ljudi danes odklanja celo blagodejne in zelo zdravilne masaže. Zato, ker ne prenesejo dotika. Povezujejo ga s spolnostjo, do katere imajo odpor, znajdejo se v začaranem krogu, iz katerega ni rešitve.«
»Slediti moramo svojemu srcu, ne reklamnim sporočilom.«
Miklavčičeva poudarja, da bi morali bolj razumeti preteklost : »Če bi se generacije mladih zavedale, da se hiša gradi pri temeljih in ne da začnejo »zidati pri strehi«, bi se učili tudi na napakah svojih dedov in babic. O preteklosti žal skoraj nič ne vemo. Če bi, moja knjiga ne bi bila prva – in to celo v 21. stoletju, ki poskuša razkriti skrivnosti intimnih trenutkov izpred 50 in več let. To, da se te raziskave poklicani niso lotevali pred menoj, kaže, kakšen odnos imamo Slovenci do sebe, do ljubezni in do spolnosti. Potrošniške družbe ne zanima nič drugega kot profit, vseeno ji je, ali smo srečni ali ne, dan za dnem nam vsiljujejo nebuloze, kot so, da je, na primer, za odličen orgazem potrebno rdeče spodnje perilo. Koristi imajo le trgovci, ki z dobičkom prodajajo seksi spodnje perilo. Ljudje se premalo zavedajo, da je globoko in iskreno čustvo tisto, ki mora prevladovati v odnosu – ni pomembno, ali je to prijateljski, kolegialni, starševski ali partnerski odnos. Slediti moramo svojemu srcu, ne reklamnim sporočilom, ki zgolj dvigujejo naklade pogrošnih revij.«
