Režiser letošnjih Viktorjev Marko Naberšnik obljublja, da bo pestro. (Foto: Tina Ramujkič/Revija Stop)

Kakšen scenarij prireditve ste si zamislili?

Scenarista letošnje prireditve sta Slon in Sadež. Pri nastajanju seveda sodelujem, vendar je osnovna zamisel njuna. Slon in Sadež imata prepoznaven humor, ki se v tematiki loteva celotnega spektra družbenega življenja. Poudarek bo na svetu glasbe, mode, televizije in filma. Gre za stand up komedijo, povezano s humornimi vložki, skeči, domislicami, za potrebe prireditve pa smo posneli tudi nekaj videoprispevkov. Sicer pa osrednja pozornost pripada nominirancem in nagrajencem. Prav tako smo ohranili koncept, da kipce podelijo znani obrazi iz slovenskega medijskega prostora. Lahko vam zagotovim, da bo pestro, o podrobnostih pa žal ne morem govoriti, saj gre za enkraten dogodek, in če povem preveč, zadeve izgubijo čar.

Pa vseeno, kateri so tisti skeči, ki pri Slovencih najbolj vžgejo?

Če bi vedel odgovor, bi odslej snemal samo še komedije. (smeh) Ko se srečaš s humorjem, si pred velikim izzivom, saj univerzalnega recepta ni. Vsi vedo, da je dobro komedijo težje narediti kot dobro tragedijo. Največji adut letošnje prireditve in z njo povezanega humorja sta prav Slon in Sadež. Sta prepoznavna komika, dobitnika viktorja za oddajo Štafeta mladosti in že lansko leto sta s svojimi komentarji zabavala mnoge.

Gre za najbolj elitno družabno prireditev pri nas – vam to predstavlja izziv ali odgovornost?

Na Viktorje gledam predvsem s poklicnega stališča. Režija prireditve je namreč eden od  večjih izzivov, ki ti jih lahko kot televizijskemu režiserju zaupajo. Gre za logistično zahteven projekt, pri katerem sodeluje veliko ljudi, prenos poteka v živo in treba je biti dobro pripravljen, da stvari ne uidejo nadzoru. Izziv in odgovornost se prepletata.

Voditelja Slon in Sadež stojita za scenarijem prireditve, s katerim sta režiserja že prepričala. (Foto: Miro Majcen)

Kakšna je slovenska publika, natančneje slovenska estradna publika? So to zahtevni gledalci?

Viktorji so že sami po sebi deležni velike pozornosti. In velika pozornost ustvarja tudi velika pričakovanja. S pričakovanji pa je povsod v življenju tako, da večja, kot so, večje je lahko tudi razočaranje. V tem pogledu je kritičnost do Viktorjev večja kot pri drugih televizijskih oddajah. Kako bo z letošnjimi, bomo ugotovili v soboto, 14. marca 2009. Osebno pa se, ko mi Slon in Sadež predstavita vsebino posameznih skečev, zelo zabavam. Domnevam, da bo tako z večino ljudi, ki si bodo prireditev ogledali. Vsem pa tako ali tako ni mogoče ustreči.

Glede na to, da ste v preteklih letih že prevzeli režisersko krmilo prireditve – se boste držali kakšnega preverjenega recepta ali poskusili s čim novim?

Kar se preverjenega koncepta tiče, ga imajo Viktorji že v osnovi. Gre za podelitev nagrad medijsko prepoznavnim osebam. V tem smislu so Viktorji večni in vedno aktualni. Ljudje radi spremljajo življenje znanih oseb. Tisto, kar je pri Viktorjih vedno prvič, pa čeprav letos sodelujem že četrtič, je tehnična izvedba prireditve. Ljudje pričakujejo, da bo prireditev nekaj posebnega in tukaj je ekipa, ki ustvarja Viktorje, vedno pred enakim izzivom. Kako narediti prireditev boljšo, večjo in aktualno.

Eden izmed glasbenih gostov bo tudi vse bolj priljubljeni raper Zlatko. (Foto: Karmen Špacapan)

Bomo priča kakšnim večjim presenečenjem – ne glede dobitnikov, pač pa glede nastopov, glasbenih točk, skečev ...?

Vsebinsko gledano bo podelitev viktorjev zelo pestra. Slon in Sadež sta pripravila veliko zabavnih domislic in njun način povezovanja vas bo zabaval. Tukaj je še vrsta znanih obrazov, ki se bo zvrstila na odru, in seveda glasba. Naročnik želi, da imena ostanejo presenečenje, zato lahko rečem le dvoje – Zlatko in Dan D.

Kako velika zaloga je režiranje takšne prireditve?

Režiranje Viktorjev je velik zalogaj. Logistično je prireditev zelo zahtevna. Da lahko ljudje pred malimi zasloni in v dvorani v miru uživajo, si za odrom prizadeva skoraj 100 ljudi. Priprave so dolgotrajne in temeljite. Televizijski prenosi v živo niso nikoli preprosti. Potrebno je namreč, da vse delujejo brezhibno – tako ljudje kot tehnika.

Ljudje pred malimi zasloni si najbrž ne predstavljajo, koliko ur, dnevov, tednov je vloženih v projekt.

Res je. Ampak to je del poklica. Da na televiziji zaživi neka oddaja ali pa film v kinu, je potrebnega veliko dela. In nekaj, kar si pripravljal več mesecev, pri filmu pa celo leta, je potem v dveh urah končano. Vendar se temu ne da izogniti. Tako pač je. Zato pa je zadovoljstvo vseh sodelujočih veliko večje, če ti projekt uspe in ga gledalci sprejmejo.

Kako potekajo priprave?

Osrednja ekipa, ki pripravlja Viktorje, živi s tem projektom že leta, in zato so na tehnično izvedbo dobro pripravljeni. Razumljivo je, da je stres pred prireditvijo nekoliko večji, saj se vsi zavedamo, da nimamo na razpolago neomejeno časa. 14. marca ob 20.00 mora biti vse pripravljeno.

Ali čutite težo velikih pričakovanj, glede na to, da ste eden od najuspešnejših režiserjev pri nas? Je zato odgovornost večja?

Odkar sem doživel uspeh s filmom Petelinji zajtrk, čutim, da veliko ljudi od mene pričakuje, da bom takšen uspeh ponavljal v nedogled. A pri umetniškem ustvarjanju, kar sta tako televizija kot film, ne glede na zvrst in obliko, je vselej potrebno še malo sreče. In včasih je ta s teboj, včasih pa je pri kom drugem. Tisto, kar lahko zagotovim, je dobra pripravljenost na izvedbo projekta. Vse drugo pa mora povezati splet srečnih okoliščin. Televizijskih oddaj in filmov ne delaš sam in veliko je odvisno od energije v ekipi. Zamisel je v glavi vedno brezhibna, ko pa jo želiš uresničiti, se pogosto soočiš z omejitvami.

Slon in Sadež sta navdušila že lani, zagotovo pa vas ravnodušnih ne bosta pustila niti letos. (Foto: Damjan Žibert)

So elitizem, glamur in podobni presežniki pravi pridevniki za to prireditev?

Viktorji so medijske nagrade, podelijo jih najboljšim predstavnikom v posameznih kategorijah medijskega ustvarjanja. In izbirajo tako strokovnjaki kot ljudje. Zato mislim, da so nominiranci in dobitniki realni odsev medijskega dogajanja in priljubljenosti v Sloveniji. S tega stališča je tudi razumljivo, da se okoli njih pletejo presežniki. Glamur pa je sestavni del zabavne industrije. Ne zadostuje le vsebina, potreben je tudi privlačen videz. Na odru Viktorjev si to prizadevamo z lučmi in sceno, ljudje pred kamero pa z vpadljivimi oblekami.

Kako drugače bi si želeli izpeljati prireditev, če ne bi bilo finančnih in prostorskih omejitev?

Finančne omejitve srečaš predvsem pri tehnični izvedbi. V Sloveniji imamo odlične ustvarjalce in zamisli, so pa žal proračuni omejeni, saj ne živimo v veliki državi in je posledično tudi moč kapitala manjša. Zato tako pri televiziji kot filmu iščem kompromise, ki jih sicer ne bi. In enako velja za Viktorje. Če bi imel neomejene možnosti, bi vložil več denarja v vizualno podobo in več dni bi na prizorišču vadil s televizijsko ekipo ter izvajalci.

Sicer pa si vse pretekle oddaje lahko pogledate na poptv.si.