Prvak ljubljanske Drame Jernej Šugman, ki se je poslovil v 49. letu starosti, je bil interpret najzahtevnejših vlog. Poosebil je vrsto pomembnih likov iz klasične in sodobne svetovne literature. Odkar se je pred 25 leti pridružil igralskemu ansamblu SNG Drama Ljubljana, je ustvaril več kot 80 gledaliških vlog, kar 77 v Drami, ter številne filmske in televizijske vloge. Ni vloge, ki bi bila prevelika zanj.
Za gledališče ga je navdušil Mile Korun
Jernej se je rodil 23. decembra 1968 v Ljubljani. Študiral je dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani in študij zaključil z vlogo Astrova v Čehovem Stričku Vanji v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Jernej je nekoč dejal, da je bil prav Korun tisti, ki ga je okužil z gledališčem. Za vlogo je leta 1992 prejel Severjevo - to je bila Jernejeva prva nagrada - in leto zatem študentsko Prešernovo nagrado.
V SNG Drama Ljubljana se je zaposlil leta 1992, pred tem je, odigral nekaj vlog v Mestnem gledališču ljubljanskem. Že kot član osrednjega slovenskega gledališča pa je leta 1994 prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Maksa v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, ki jo je ustvaril v Prešernovem gledališču v Kranju.
Hitro se je uveljavil kot igralec najzahtevnejših vlog. Poosebil je vrsto pomembnih likov iz klasične in sodobne svetovne literature. Med naslovne vloge, ki jih je oblikoval, sodi že legendarni Baal v režiji Eduarda Milerja, za katerega je prejel Borštnikovo nagrado za igro, nagrado občinstva Borštnikovega srečanja in zlati lovorjev venec na festivalu Mess v Sarajevu. Z enako vnemo, zrelostjo, neposrednostjo, začinjeno z nekaj mladostniške vihravosti, je interpretiral tudi Shakespearovega Hamleta in Othella.
Od vratarja Vesa do župana v Cankarjevih Hlapcih
Šugman je v SNG Drama trenutno nastopal v osmih predstavah (Art, Iliada, Jugoslavija, moja dežela, Kralj Ubu, Hlapci, Ko sem bil mrtev, Demokracija! in Biblija, prvi poskus).
Njegove velike kreacije so bile vezane na sodelovanje z največjimi slovenskimi režiserji, ob Milerju, Zupančiču in Korunu je ustvarjal še z Dušanom Jovanovićem, Janezom Pipanom, Diego de Breo ter v zadnjih letih tudi z Jernejem Lorencijem.
Zrele, ponotranjene, s kipečo, a neizbruhnjeno energijo je, kot omenja portal, oblikoval like v Korunovih režijah: Maksa v Kralju na Betajnovi ali Komarja v Hlapcih Ivana Cankarja, Astrova v Stričku Vanji, Rogožina v Idiotu ali Dimitrija v Bratih Karamazovih Dostojevskega, Falaca v Strniševih Ljudožercih in Shakespearovega Kralja Leara.
Širšemu občinstvu se je najprej vtisnil v spomin kot prikupni vratar Veso v televizijski nanizanki Teater Paradižnik, z vlogo pa s eje močno zasidral v televizijskem prostoru. Kasneje smo ga v vlogi Vesa občudovali tudi v uspešnici Naša mala klinika, ki jo lahko najdete tudi na VOYO, na TV zaslonih pa smo ga lahko videli tudi v seriji Trdoglavci, ki si jo lahko ogledate na VOYO. Nastopil pa je tudi v prvi sezoni četrtega dela ''Nahrani me z besedami'' priljubljene serije V dvoje, ki ga tudi najdete na VOYO.
Svoj igralski pečat pa je pustil tudi v filmu, med drugim je zaigral v Zvenenju v glavi Andreja Košaka, Predmestju in Infernu Vinka Möderndorferja, Lahko noč, gospodična Metoda Pevca in Kratkih stikih Janeza Lapajneta in Nočnem življenju Damjana Kozoleta, ki si ga lahko ogledate na VOYO.
A tako kot je takoj po študiju v velikem zamahu osvojil slovensko občinstvo in slovensko gledališče ter nato filmski svet in najširše televizijsko občinstvo s televizijskimi nadaljevankami in vodenjem nekaterih televizijskih prireditev, enako se je v velikem zamahu vrnil na svoj matični oder, ker je ustvaril like Tita Andronika in Julija Cezarja z režiserjem De Breo ter Kralja Leara v sodelovanju s Korunom.
Med njegovimi najnovejšimi vlogami je bil Ata Ubu v Kralju Ubuju v Lorencijevi režiji, ki mu je lani prinesel dve nagradi - zlati lovorjev venec za najboljšo igralsko stvaritev na sarajevskem Messu in glavno nagrado za moško vlogo na zagrebških Dnevih satire.
Ta teden bi se moral z ekipo predstave Kralja Ubuja odpraviti na gostovanje v Rim, kjer bo režiser predstave Jernej Lorenci prejel nagrado evropske komisije za gledališče − premio Europa.
V svoji bogati karieri je prejel več kot 20 nagrad, med drugim je prejel šest Borštnikovih nagrad za igro - 1. Hamlet, W. Shakespeare: Hamlet (1995), 2. Alcest, Moliere: Ljudomrznik (2000), 3. Andronik, W. Shakespeare: Tit Andronik (2008), 4. Tašča, E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev (2010), 5. Emir, G. Vojnović: Jugoslavija, moja dežela (2015) in 6. Ata Ubu, A. Jarry: Kralj Ubu (2016) ter leta 1997 nagrado Prešernovega sklada.
Častitljivih 200 uprizoritev za uspešnico Ko sem bil mrtev
V Mali Drami so 11. marca letos jubilejno uprizorili 200. ponovitev predstave Ko sem bil mrtev, ki je prav na ta dan slavila 7. rojstni dan. V njej poleg izjemnega Šugmana v vlogi Tašče blestita še veliki igralski imeni Janez Škof in Alojz Svete.
''Če pomislim, da smo predstavo odigrali 200-krat, se mi zdi to pravzaprav kar ena lepa potrditev. S predstavo smo ogromno gostovali po svetu in povsod je bila izjemno dobro sprejeta, enako ali celo boljše, kot pri nas. Kar je za komedijo redkost pravzaprav. Komedija zahteva takojšen odziv in mi sicer s slovenščino tega v tujini nikakor ne moremo doseči, s to obliko predstave pa da,'' je za 24ur.com takrat povedal Jernej Šugman, ki je obleko tašče v sedmih letih oblekel dvestotič, pri tej zavidljivi številki pa ni šlo vedno vse po načrtih, saj je na nekem gostovanju ostal bre lasulje.
Vloga, v kateri ga ne bomo nikoli videli
Nekatere uprizoritve v katerih je igral Jernej Šugman se bodo z njegovim prezgodnjim slovesom trajno poslovile z repertoarja Drame, nekatere začasno, so sporočili iz SNG Drama Ljubljana. Odpovedano je gostovanje SNG Drama Ljubljana v Rimu (Teatro di Roma - Teatro India) ob podelitvi Evropske gledališke nagrade Jerneju Lorenciju, kjer bi morali nastopiti s Kraljem Ubujem, v katerem je Jernej imel naslovno vlogo. V decembru bodo odpovedane predstave, ko bo to mogoče, nadomestili z drugimi uprizoritvami.
Vodstvo SNG Drama, Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) in Cankarjevega doma se je tudi za letošnje gledališko leto odločilo, da v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma postavijo novo gledališko stvaritev. Po uspešnici Iliada in Vojna in mir - v obeh je nastopal tudi Jernej - so izbrali Cankarjevo Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Za režijo so določili Eduarda Milerja, premiera pa je predvidena za 26. januar 2018. Ko se je še pred dobrim mesecem ugibalo, kdo bo v igralski zasedbi, se je v gledaliških krogih šušljalo, da gre za velika igralska imena. In na koga smo najprej pomislili? Na Jerneja Šugmana, seveda, za kar se je pred kratkim izkazalo, da drži. Ja, res je bil velik in za vedno bo ostal velik. Izjemni Šugman bi tako moral v predstavi upodobiti eno od glavnih vlog - Zlodeja, a žal je usoda želela drugače. Kdo si bo (upal) obuti čevlje igralskega velikana, za zdaj ni znano.
Žalna slovesnost v spomin na Jerneja Šugmana bo v sredo, 20. decembra, ob 15.00 na velikem odru Drame. Pri blagajni Drame se je mogoče vpisati v žalno knjigo (vsak delavnik od 11.00 do 20.00).