'Golota brez smisla me odbija!'

Po filmih Varuh meje in Ljubljana je ljubljena je to vaš tretji celovečerec. Letos pa vas bomo lahko videli še v dveh filmih – Besa, koprodukciji v režiji veterana Srdjana Karanovića, in v prvencu Blaža Kutina Nikoli nisva šla v Benetke. Gotovo ste zadovoljni, glede na majhno število slovenskih filmov, ki se posnamejo v enem letu?

Lahko bi rekli, da sta bili pretekli dve leti dokaj plodni, kar se filma tiče. Pozabili pa ste še na Reallity, film pod taktirko režiserke Dafne Jemeršič. Glede tega sem zadovoljna. Vendar bi si želela še več kilometrine in seveda izkušenj.

Koliko na količino vaših filmskih vlog pomaga berlinska nagrada Shooting Star iz leta 2006 – vas zanima tudi morebitna mednarodna filmska kariera? Ste v teh letih dobili kaj ponudb iz tujine?

Nagrada Shooting Star na samo količino ravno ne vpliva (vsaj pri meni ne). Dejstvo pa je, da mi je ta nagrada približala evropski filmski prostor. Predvsem nemškega. Posledice se že kažejo. Je pa to seveda neprimerno večji igralski prostor, kjer v glavnem odtehta dober, nagrajen film. Kot vidite, me evropski film zanima in bi si želela več sodelovanja.

Kakšen je vaš osebni odnos do manipulacij človeškega uma, pranja možganov in podobnih zadev, ki jih obravnava film Prehod?

Mislim, da je manipulacija danes glavno orožje. Potrošniški svet, v katerem živimo, temelji zgolj na manipulaciji in prepričevanju. Mislim, da nismo daleč od "mentalne" manipulacije. Vprašanje je samo, koliko te si dovolimo in kdaj nam bo dovolj, če sploh kdaj.

Že v vašem prvem celovečercu, v vlogi Simone v Varuhu meje, ste se morali spoprijeti z goloto pred kamero. V Prehodu je prav tako nekaj "vročih" scen, a niso tako eksplicitne. Kako gledate na filmsko slačenje, si glede tega postavljate meje ali se prepustite režiserju in mu zaupate glede na kontekst filmske zgodbe?

Ne vem, ljudje smo pač takšni, kot smo. Golota se mi ne zdi sporna, če se človek pri tem počuti udobno, naravno, brez zadrege. Golota brez smisla, torej sama sebi v namen, pa se mi zdi spet ena izmed manipulacij in me prej odbija. V njej ne vidim smisla.

Kako je bilo sodelovati z igralci, kot so Jure Ivanušič, Matjaž Tribušon, Svetozar Cvetković?

Z vsemi temi igralci sem sodelovala prvič, kar mi je bilo v veliko veselje. Z Juretom, s katerim imam največ scen, sva se res dobro razumela. Tudi sodelovanje z režiserjem Borisom je bilo zato bolj plodno in zabavno.

Menite, da tudi v resničnem svetu nismo več daleč od tega, da nas bodo (nas že) nadzorovali na vsakem koraku, da vedno manj počnemo stvari po lastni volji in da je vedno več takih, ki jih od nas zahteva družba?

Mislim, da smo že nadzorovani in vsi to dopuščamo pod pretvezo varnosti. Bojimo se neznanega in za to ceno smo se pripravljeni odreči "svobodi" vsakdana. Vprašanje lastne volje je tako vedno bolj vprašljivo.

Si želite več filmskih ali več gledaliških vlog? Filmov je v Sloveniji na leto, kolikor jih pač je, v gledališču je frekventnost neprimerno večja. Mimogrede, v predstavi Kabaret ste izvrstni!

Hvala za pohvalo. Glede na to, da sem zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer veliko ustvarjam, bi si seveda želela več filmskih vlog. Te so pri nas skoraj tako redke kot zlato (smeh). Je pa gledališče absolutno prostor igralskega razvoja, eksperimentiranja, iskanja igralčevega izraza. In je zato neprecenljivo.