Spomladi so se na prvem javnem pogovoru o vlogi in položaju žensk v glasbi v prostorih dobile ženske, ki so kakorkoli vpete v glasbo in se pogovarjale, s katerimi težavami se v Sloveniji soočajo ženske v glasbenem svetu, v katerem so še vedno v manjšini. "Iz pogovorov in mnenj najrazličnejših ustvarjalk glasbene scene ter glasbenega posla je bilo razvidno, da sta vloga in položaj žensk v glasbi še vedno del dominantnega moškega sveta, ki specifičnih problematik, ki zadevajo vlogo in položaja žensk v glasbi, ne zna, ne zmore ali ni pripravljen ustrezno in zadovoljivo nagovoriti," so takrat zapisale udeleženke.
Hkrati so ugotavljale, da so ženske, ki delujejo na alternativni glasbeni sceni, premalo vidne, javno angažirane ter povezane med seboj. Zato so sklenile, da je treba iskati rešitve za izboljšanje položaja glasbenih delavk, predvsem v smislu večjega javnega angažiranja ter kreiranja glasbene scene ter posvetiti pozornost aktivnemu sodelovanju in medsebojnemu povezovanju žensk, ki delujejo v glasbi. Tako so si poleti nadele naziv GLASNE - Iniciativa žensk v glasbi.
Pogovarjali pa smo se tudi z Ireno Povše, ki že veliko let v slovenskem prostoru organizira koncerte – vse od manjših, neznanih zasedb, do velikih glasbenih imen, o tem kako je bila sprejeta kot organizatorka koncertov v Sloveniji: "Izhajam iz ruralnega predela Slovenije, kjer je bilo že iz zgodovinskega položaja ženske jasno, da sodi za štedilnik. Šele v Ljubljani kot najbolj zgoščenem urbanem delu Slovenije sem kot mladostnica opazila sprejemanje žensk tudi v poslovnih vodah. V okviru glasbenega žanra, ki ga zastopam, pa je večina skupin in organizatorjev iz tujine tako ali tako iz urbanih okolij, zato običajno ni bilo nobenih zagat. Pri nas so na vodilnih položajih raznih slovenskih organizacij tudi možje iz ruralnih socializacijskih okolij, ki še vedno razumejo žensko vlogo na prej omenjen način. Poslovna komunikacija zna biti torej pokroviteljska, avtoritarna, poslovne napake se še vedno lažje pripisujejo ženski kot moškemu in zato je delo do neke mere oteženo. Res pa je, da se spremembe dogajajo, in upam, da bodo imele ženske za mano boljše pogoje, kot sem jih imela sama. Konec koncev smo "working girls" poslane v družbeno delitev dela že pred desetletji. Težje pa nas je videti v izvršilni vlogi poslov in na pogajanjih."
Kako pa vidi slovenski glasbeni prostor Chantal Van Mourik Guštin, ki jo je v Slovenijo najprej pripeljala ljubezen, nato pa se je tudi sama zasidrala v glasbenem svetu: "Glasbena industrija, v kolikor le ta zares obstaja v Sloveniji, se mi zdi že od nekdaj "bastion" moških, kar je morda pogojeno tudi s tem, da se v tej industriji dela precej neredno, z dolgimi nočmi in neugodnimi urami. Nisem doživela nekaj posebno slabih trenutkov kot ženska ali tujka, sem pa jih kot mama. Zaradi narave dela je žal zelo težko združiti uspešno delo z materinstvom. Torej, v glasbi lahko delaš uspešno, dokler nimaš drugih obveznosti. Zaradi tega najbrž ni čudno, da je relativno malo žensk v glasbi – predvsem kot (spremljevalne) glasbenice, članice glasbenih skupin, organizatorke koncertov, lastnice dvoran, managerke, tonske mojstrice, lastnice založb ... Bi pa bilo lepo, če bi se to spremenilo, kajti je veliko sposobnih ljudi, ki bi lahko prinesli novo ustvarjalno moč v industrijo in v glasbeno kulturo, ki se meni zdi, da je precej obtičala."
Iniciativa žensk v glasbi pa bo 20. novembra, v ljubljanskem Atriju ZRC SAZU-ja, priredila tudi solidarnostni koncert, katerega izkupiček bo v celoti namenjen pomoči beguncem in begunkam. "Prihod beguncev in begunk na naša tla je povzročil polarizacijo javnosti, ki bodisi demonizira bodisi pomiluje njihove usode ter jih deli na ‘prave’ in ‘neprave’ begunce in begunke. Glasne se pri tem zavzemajo za brezpogojno solidarnost z vsemi begunci in begunkami, odprte meje in varen prehod, za učinkovito reševanje njihovih stisk na državni in evropski ravni. Svojo podporo bodo izkazale s tem, kar najbolje znajo in najraje počnejo – z glasbo. Z glasom in glasbo, ki izhaja iz poguma, solidarnosti in človečnosti.”
Nastopile bodo Brina Vogelnik, Xenia Jus, Katarina Juvančič, Bogdana Herman, Katarina Avbar, Aphra Tesla, Nika Solce, Duo Najoua, skupina Malamor in FPZ Z'borke. O položaju beguncev in humanitarni krizi pa bodo razpravljale Aigul Hakimova, Stella Šibanc ter Ela Meh.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.